Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZ)je zakupnikom začel izstavljati poračune uporabnine za nepremičnine na državnih zemljiščih, za katere nimajo sklenjene pogodbe o uporabi. Kot so poudarili v skladu, s tem odpravljajo neenakopravno obravnavo tistih zakupnikov, ki za uporabo nepremičnin plačujejo skladno s pogodbo in predpisi.
Skladova odločitev, da uredi vprašanje neurejene, nedovoljene in v dobršnem delu tudi neevidentirane uporabe kmetijskih zemljišč v lasti države in njegovem upravljanju, je pri nekaterih zakupnikih naletela na odpor oziroma nezadovoljstvo.
Pet tisoč evrov za zadnjih pet let
"Prejeli smo obvestilo o dolgu za plačilo približno 5000 evrov za uporabnino objektov na zakupnem zemljišču za obdobje zadnjih 5 let - za nekaj deset m2 pomožnih in dotrajanih objektov v izključno kmetijski namen," nam je povedal bralec Boštjan.
Z namenom sklada se ne strinja, saj kot pravi, "veljavna zakupna pogodba namreč poleg stroškov zakupa zemljišča ne navaja nobenih dodatnih stroškov. V našem primeru še celo več: v zakupni pogodbi piše, da so objekti na zemljišču last zakupnika".
Ne razume, kako lahko SKZ zaračunava uporabnino brez pogodbe ali predhodnega obvestila o spremenjenih pogojih zakupa, saj naj bi bilo po njegovem mnenju za glede na določila obligacijskega zakonika za sklenitev posla in posledično sprejetje obveznosti, potrebno soglasje dveh strank, česar pa v teh primerih ni bilo.
Sklad: Uporabnina le za zadnja tri leta
Na skladu odgovarjajo, da je prav obligacijski zakonik pravna podlaga za izdajo zahtevkov. Ta namreč določa, da lahko lastnik oziroma upravljavec zemljišča od osebe, ki tujo stvar uporablja v svojo korist, zahteva nadomestilo koristi, ki jo je imel od uporabe, in sicer za obdobje do pet let nazaj.
Vendar pa, kot so na skladu povedali za Žurnal24, zakupnikom nadomestil ne bodo zaračunali za pet let nazaj, temveč za tri leta. Zato navedbe bralca ne držijo, so še dodali.
Nadomestilo tudi, če je objekt v lasti zakupnika
Nadomestila oziroma uporabnino pa zaračunajo tudi v primerih, ko so objekti na državnem zemljišču v lasti zakupnika, kar pomeni, da naložbo izvedel zakupnik. "Zakupnik lahko objekt uporablja v času veljavnosti pogodbenega razmerja, zato mora za zemljišče pod objektom in funkcionalno zemljišče okrog objekta ves čas plačevati najemnino oziroma zakupnino po ceniku sklada. Enkratno plačilo odškodnine bi bilo mogoče le v primeru sklenjene pogodbe o stavbni pravici, ki pa jih sklad sklepa v manjšem obsegu," pojasnjujejo.
Zakaj nekatri nimajo pogodb za nadomestila
Glede na to, da sklad šele zdaj ureja razmere, se postavlja vprašanje, kako je do teh sploh lahko prišlo. Zakaj imajo nekateri zakupniki pogodbe, v katerih je določeno tudi uporabnino za objekte, ki stojijo na državnih zemljiščih, nekateri pa ne, in kako je sploh možno, da na zemljiščih stojijo objekti, ki pravno niso urejeni.
"Do trenutnega stanja je prišlo postopoma predvsem zaradi nespoštovanja predpisov, večinoma še pred ustanovitvijo sklada leta 1993," odgovarjajo na skladu.
Tako je na zemljiščih v njegovem upravljanju stoji približno 3500 raznovrstnih objektov, ki evidenčno niso vključeni v nobeno zakupno ali drugo pogodbeno razmerje, njihovi uporabniki pa za uporabo zemljišč oziroma objektov v lasti Republike Slovenije ne plačujejo primernega nadomestila.
"Legalnost objektov sklad ugotavlja v postopku trajne ureditve razmerij, je pa teh postopkov veliko in tudi zaradi neodzivnosti strank trajajo predolgo. Zaradi enakosti do drugih, ki uporabo državnih zemljišč plačujejo v skladu z zakonom, je prav, da uporabnino plačajo vsi, ki uporabljajo državno zemljo".
Večina je manjših zakupnikov
Kot smo še izvedeli, je 61 odstotkov ugotovljenih neskladnosti pri strankah, ki so zakupnice sklada. Večinoma so to zakupniki manjših zemljišč, manj pa je takšnih, ki so večji obdelovalci in pravne osebe.
Večinoma so objekte postavili zakupniki sami, pravijo na skladu in dodajajo, da služijo kmetijskim namenom, vendar za postavitev ne izpolnjujejo katerega izmed zakonskih pogojev. "Najpogosteje so neskladni z veljavnimi prostorskimi akti. Manjšina objektov pa je bila postavljena v času delovanja sklada po letu 1993, zato jim pogosto manjkajo tudi potrebna soglasja sklada".
Drugi objekti (39 odstotkov), ki niso povezani z zakupniki, pa so po navedbah sklada postavljale različne osebe, običajno sosedje državnih zemljišč, lastniki večstanovanjskih stavb ali njihovi predniki. To so predvsem garaže, drvarnice in podobno.
Dolžni so 1,3 milijona evrov
Zato so vsem uporabnikom poslali dopise in jih pozvali, da se razmerja uredijo in pretekla tri leta plačajo uporabnino za zemljišča pod objekti. Po podatkih, ki so jih pridobili od sklada, so samo zakupnikom poslali 1378 računov za 2258 objektov v skupni vrednosti 1,33 milijona evrov.
Velika večina zakupnikov, več kot 1000 je takšnih, je prejela račun za triletno plačilo od tri do 250 evrov. Štirje so dobili račun, ki presega 20.000 evrov, najvišji znesek je bil 29.140 evrov. Sedem pa jih je prejelo račun z zneskom od 10.000 do 20.000 evrov. Vsi drugi bodo za pretekla tri leta morali plačati od 250 do 8600 evrov.
Dogovor o obročnem plačevanju
Zneski uporabnine za pretekla tri leta so za nekatere zakupnike lahko zelo visoki in pomenijo težave. A kot pravijo na skladu, bodo v primeru, da je »prejemnik pripravljen plačati, vendar mu premoženjsko stanje plačila v danem roku ne omogoča, sklad pripravljen z njim skleniti dogovor o obročnem plačilu«. O tem bodo presojali individualno, na podlagi posameznega primera.
Hkrati poudarjajo, da zakupniki lahko ugovarjajo, če se z izračuni ne strinjajo oziroma če podatki o objektih niso ustrezni. "Vsak ugovor bomo vsebinsko obravnavali, se do njega opredeli in izračun uporabnine po potrebi popravili ali izstavljeni račun stornirali".
Odpoved pogodbe je skrajni ukrep
Na skladu si bodo prizadevali z vsakim uporabnikom individualno urediti status njihove uporabe zemljišč v okviru veljavne zakonodaje. "Odpoved zakupne pogodbe je skrajno sredstvo, ko na noben drug način ni možno zagotoviti zakonitega in tvornega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči".
Do zdaj so prejeli že 517 plačil uporabnine, hkrati pa ugotavljajo bistveno povečan obseg prejetih vlog za odkup zemljišč ter sklenitev zakupnih in najemnih pogodb.
Uporabniki bodo pogodbena razmerja uporabe zemljišč uredili do 1. junija 2026, o čemer jih bo sklad v prihodnjih dneh tudi obvestil.
Ti, ki delajo na skladu, nimajo stika z realnostjo - oddajo zemljišče, tudi hektar in več in potem naj si vsak kmet vsakič, ko kaj obdeluje, od doma nosi vse potrebno orodje?! Ker ni objektov za shranjevanje orodja. Bi me… ...prikaži veče pa zanimalo, kako si geodeti iz cele Slovenije že ogledujejo zemljišča na Obali, da se bodo zamenjala z občino in jih bodo potem odkupili ;) In to brez obvestila zakupnikov. Me zanima, če bojo le ti vse oljke s sabo odnesli?
Ojoj. Cigosi bodo bankrotirali!
Če nekaj najameš, obstaja tudi najemnina, razen če ni v pogodbi zapisano drugače. Čemu torej razburjanje, če si se delal pametnega in si menil, da je tebi ni treba plačati, moraš biti za tako ravnanje nagrajen z zamudnimi obrestmi in… ...prikaži več seveda z vsem, kar gre k izterjavi. Rubež, stroški...sramota... Sam si si izbral pot.