Pustimo za zdaj ob strani zahteve, ki jih investitorju in izvajalcu predpisuje gradbeni zakon. „Samograditeljstvo pade v trenutku, ko najamete zgolj enega izvajalca,“ pravijo v podjetju Prodom biro, ki se ukvarja s pojektiranjem in tudi nadzorom nad gradnjo. Samograditeljstvo namreč ne pomeni, da boste na primer sami naredili izkope in temelje ter pozidali zunanje in predelne stene, okna, elektronapeljavo in ogrevanje pa vam bodo vgradili obrtniki ali podjetja.
Samograditeljstvo z brezplačno pomočjo
Samograditeljstvo, čeprav ga zakon izrecno ne opredeljuje, pomeni, da vsa potrebna dela izvedete sami, pri tem pa vam lahko pomagajo sosedi, sorodniki, prijatelji, znanci. A njihova pomoč mora biti brezplačna, za opravljeno delo vam ne smejo izstaviti računa. Lahko se sicer pretvarjate, da je fasader vaš prijatelj, ki dela zastonj, vendar bo to v resnici delo na črno, ki ga preganja pristojna inšpekcija.
V trenutku ko najamete izvajalca, ki vam bo za opravljeno delo izdal račun, postanete zgolj še investitor, ki najema izvajalce in podizvajalce. To pomeni, da morate z glavnim izvajalcem skleniti pisno pogodbo, na podlagi katere bo ta namesto vas opravil vse z zakonom predpisane naloge. Med drugim mora imenovati tudi vodjo del, ki izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.
Prav to, da je redko kdo s svojimi sosedi, znanci in sorodniki sposoben pri gradnji hiše opraviti prav vsa potrebna dela, hkrati pa ne želi kršiti zakonodaje in najemati izvajalcev na črno, je razlog, da je samograditeljstva vse manj.
Nekateri se nadzoru gradnje v lastni režiji izogibajo
Drugi razlog je, da tudi podjetja ali samostojni podjetniki, ki opravljajo vlogo nadzornika pri gradnji, niso najbolj naklonjeni nadzoru nad gradnjo v lastni režiji. Samograditelj je hkrati investitor in izvajalec, kar ni najbolje, saj nadzoruje samega sebe, pri tem pa prepogosto krši zapise in načrte projektne dokumentacije in tudi dokumentacije za izvedbo gradnje, saj želi graditi čim ceneje, pravijo v projektnem biroju Nobing. Iz prakse vedo, da gre za nasprotje interesov, zato je nadzor nad takšno gradnjo otežen, in se je izogibajo.
Nasprotno imajo v Prodom biroju dobre izkušnje s samograditelji in nadzor pri njihovi gradnji sprejmejo. Poudarjajo pa, da se mora samograditelj zavedati, da ga čaka zelo veliko obveznosti, ki jih bo moral izpolniti. Poleg zahtev, ki jih morajo izpolniti kot investitorji, morajo izpolniti tudi vse zahteve, ki veljajo za izvajalce. Med drugim morajo tudi zavarovati odgovornost za škodo.
Skleniti je treba vsaj tri pogodbe
Samograditelji morajo skleniti pogodbo s projektantom, ki bo izdelal vso potrebno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in tudi projekt za izvedbo del. Poleg tega morajo skleniti pogodbo z geodetom, ki bo prisoten pri obvezni zakoličbi gradnje, o čemer bo podpisal tudi zapisnik. Že pred tem pa morajo skleniti pogodbo o nadzoru in imenovati nadzornika.
- izvaja gradnjo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in skladno z njim, v skladu z dokumentacijo za izvedbo gradnje, pogodbo, predpisi ter pravili stroke,
- vodi gradbeni dnevnik,
- prevzame zakoličbo na terenu,
- pravočasno obvešča nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje,
- zagotavlja varnost in zdravje delavcev, varnost ljudi in predmetov pri izvajanju gradnje ter preprečuje čezmerne obremenitve okolja,
- izbira tehnološke in delovne procese, ki povzročajo najmanjše možno tveganje za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni ali bolezni v zvezi z delom ter najmanjše negativne vplive na okolje in objekte,
- po končani gradnji odstrani gradbene ovire in omejitve dostopa, na območju gradnje odstrani in očisti odpadke ter gradbišče ustrezno uredi,
- podpiše izjave o dokončanju gradnje in dokazilo o zanesljivosti.
Pravočasno obveščanje nadzornika pred vsako pomembno fazo gradnje pomeni, da se brez njegove prisotnosti naslednja faza ne sme nadaljevati, pojasnijo v Prodom biroju. Glavne faze pa so izdelava temeljev, armiranobetonskih plošč, gradnja konstrukcije, izvedba vseh pomembnih detajlov, vgradnja vseh napeljav... Izjavo o dokončanju gradnje in dokazilo o zanesljivosti lahko pripravi tudi nadzornik. Na koncu mora investitor zaprositi še za uporabno dovoljenje, na podlagi katerega dobi hišno številko in nepremičnino lahko vpiše v ustrezne evidence.
Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora priložiti:
- izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve;
- dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja;
- dokazilo o zanesljivosti objekta.
Uporabno dovoljenje je varovalka
Uporabno dovoljenje, ki je po novem obvezno tudi za individualne hiše, je v resnici nekakšna varovalka, da bo ta res zgrajena kakovostno in skladno z vsemi veljavnimi podpisi. Če uporabnega dovoljenje ne bi bilo, bi pogosto obveljala stara praksa gradnje, pri kateri so investitorji in izvajalci delali malo po čez, ne glede na projektno dokumentacijo, in malo brez računa, na črno. Nadzorniki so malo manj nadzorovali, gradnje pa tako ali tako nihče ni preverjal, ne inšpekcija ne upravne enote. Zdaj jo preverijo na upravni enoti, ko pregledajo dokumentacijo za uporabno dovoljenje.
Projektant, nadzornik in izvajalec so za resničnost izjav, ki jih priložijo k dokumentaciji za uporabno dovoljenje, kazensko in odškodninsko odgovorni. Iz tega lahko sklepamo, da projektant in nadzornik ne bosta podpisala dokumentov, če gradnja ni bila skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in niso bile izpolnjene predpisane bistvene zahteve, med katere pa spadajo:
- mehanska odpornost in stabilnost,
- varnost pred požarom,
- higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja,
- varnost pri uporabi,
- zaščita pred hrupom,
- varčevanje z energijo in ohranjanje toplote,
- univerzalna graditev in raba objektov,
- trajnostna raba naravnih virov.
Nekateri pogoji gradnje v prihodnje še zahtevnejši
Med naštetimi zahtevami velja izpostaviti predvsem varčevanje z energijo in ohranjanje toplote ter trajnostno rabo naravnih virov. Že zdaj je pogosto težko izpolniti zahteve energijske učinkovitosti, saj je pri tem predvsem pomembna kakovostna in natančna izvedba detajlov, ki ji samograditelji pogosto niso kos. Pripravlja pa se nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki naj bi začel veljati januarja 2021. Ta bo še bolj zaostril pogoje rabe energije in s tem tudi gradnje in njene izvedbe, zato bo samograditeljstvo še toliko bolj zahtevno in manj privlačno.
Vse o gradnji in obnovi ter izkušnjah z njima najdete tukaj.
Če smo že tako daleč da samo usposobljeni gradbeniki lahko delajo potem lahko tem kao strokovnim majstrom poberejo obrtna dovoljenaj saj jih 60 procentov itak ni sposobno strokovno poslovati ampak dobesedno delo opravijo totalno nestrokovno in nekvalitetno.
Šarec dela, ne....
a je sploh še kaj ki ni davka,pa kdo bo živel v državi ki samo POBIRA,PA SLIŠIM DA SE MORAMO VPRAŠATI KAJ BOMO MI NAREDILI ZA DRŽAVO,KAJ TI PA SPLOH OSTANE,KO TI ŽE POVSD VSE RAČUNAJO IN POBEREJO DDV POVSOD.… ...prikaži več manjka Robin Hoodov,da njim kdo pobere in da nam.Vse je treba zamenjat.