Na Agenciji za energijo so na podlagi podatkov, zbranih od oktobra do konca decembra lani, izvedli analizo novega omrežninskega sistema obračuna, ki ga je na današnjem 12. forumu Energetika in regulativa 2025 predstavil David Batič.
Analizirali so predvsem kakovost obdelave 15-minutnih podatkov, aktivni odjem, učinke razbremenitve omrežja, uporabo podatkovnih storitev in odziv odjemalcev. Analiza kaže, da so učinki v skladu s projekcijami in pričakovanji, je povedal Batič. Pa vendar na agenciji že pripravljajo možne spremembe, nekatere so že precej verjetne, o drugih pa se bodo odločili na podlagi poglobljenih analiz in javne razprave.
Spremembe, ki jih poučujejo na agenciji, so posledica tega, kar so, kot je povedala direktorica Duška Godina, napovedovali ves čas, tudi že pred uveljavitvijo sistema. Že takrat je poudarjala, da bodo sistem v praksi ves čas spremljali, ugotavljali, kje so pomanjkljivosti in sistem temu primerno prilagajali. Odzvali so se tudi na pripombe uporabnikov in tudi na pozive državnega zbora.
Poglejmo najprej, kaj kaže analiza prvih treh mesecev uporabe novega obračuna omrežnine.
500 tisoč evrov za presežne moči
Približno 95 odstotkov odjemalcev ima pametne števce, pri čemer je bila kakovost 15-minutnih podatkov na visoki ravni in stabilna. Zgolj občasno so se pozimi pojavile težave s PCL-komunikacijo, po kateri poteka prenos podatkov, vendar je delež zanemarljiv.
V prvih treh mesecih je dogovorjeno moč spremenilo 1490 odjemalcev od tega 859 gospodinjskih. Približno tretjina vseh, ki so spremenili dogovorjeno moč, so potem to moč presegli, torej so imeli presežne moči. Od teh so presežno moč obračunali 326 gospodinjskim odjemalcem.
Vsem navedenim odjemalcem je bilo skupaj v treh mesecih zaračunani za 350.326 kW presežnih moči, kar znaša 523.000 evrov Povprečno gospodinjstvo je za presežno moč plačalo tri evre.
Sicer pa se je 66 odstotkov vseh odjemalcev, ki so se odločili za spremembo dogovorjene moči, uspelo te moči uspešno prilagodilo, med gospodinjstvi je bilo takšnih 40 odstotkov.
Odjemalci so za letos v časovnem bloku 1 napovedali znižanje dogovorjene moči za 52 MW. Če se bo znižanju lahko prilagodilo 66 odstotkov teh odjemalcev, in ob upoštevanju drugih dejavnikov, so na agenciji izračunali, da bi bila lahko obremenitev omrežja letos nižja za 26 MW, preračunano pa to lahko pomeni razbremenitev v višini 260 milijonov evrov.
Manj časovnih blokov
Izračuni in analize so pokazali, da je smiselno pripraviti spremembo časovnih blokov. Tako naj bi v prihodnje imeli namesto petih štiri časovne bloke v letu, v dela prostih dnevih pa iz treh na dva časovna bloka.
Spremembo naj bi po besedah Batiča uveljavili 1. januarja 2026, če bo nujno, pa že 1. novembra letos, vsekakor pa bodo prej opravili javno razpravo.
Drugačno določanje dogovorjenih moči
Spremembe pa pripravljalo tudi na določanju dogovorjenih moči. Možnosti sta dve, vendar bodo morali pred odločitvijo narediti še podrobnejše analize.
Prva možnost je, da bodo optimizirali obstoječ način določanja, pri čemer bi veljalo, da presežnih moči tudi po izteku prehodnega obdobja ne bodo zaračunali, če odjemalec dogovorjene moči ne bo spreminjal. Upoštevali pa bi več vplivnih konic, ne le tri, možna pa je tudi določitev konic na podlagi drsečega obdobja.
Po drugem scenariju pa bi omrežnino za moč obračunali na podlagi dosežene moči v obračunskem obdobju in pri tem upoštevali večje število vplivnih konic. To pomeni, da bi lahko bilo obračunsko obdobje tudi krajše, na primer mesečno.
V fazi analize je možnbost, da bi se tarife v prvem in drugem časovnem bloku približale oziroma, da razlika med njima ne bi bila več tako velika kot je zdaj. Vendar kot je povedal Batič, je o tem še prezgodaj govoriti, saj morajo višina tarif in tudi razmerje med nijimi odražati dejanske obremenitve omrežja v posameznem obdobju leta, za kar pa so potrebne poglobljene analize in izračuni.
Na mizi je tudi možnost, da za odjemalce do priključne moči 43 kW optimizirajo minimalne moči, torej jih znižajo. V fazi analize pa je tudi postopni pristop pri določitvi sezonsko razlikovanih tarif oziroma možnost upoštevanja dodatnih vplivnih dejavnikov.
Nobenih privilegijev za sončne elektrarne
Čeprav je veliko razburjenja nova omrežnina povzročila med vlagatelji v sončne elektrarne, električne evtomobile, polnilne postaje in toplotne črpalke, ki se jim je omrežnina praviloma povišala, zaradi česar naj bi bil po večkratnih navedbah politike, ogrožen zeleni prehod, na agenciji tudi v prihodnje teh odjemalcev ne nameravajo obravnavati kot ločeno skupino.
Tudi ti odjemalci namreč potrebujejo in obremenjujejo omrežje, zatoi se jih ne sme obravnavati drugače, kot denimo gospodinjstva, ki na elektrifikacijo še niso prešla ali pa morda nikoli tudi ne bodo. Posebna obravnava bi bila po besedah Batiča neenakopravna obravnava, kar ni v skladu niti s slovensko niti z evropsko zakonodajo. Omrežnina ni socialni korektiv, je še dodal.
Na okrogli mizi so se govorci strinjali, da je treba spodbujati elektrifikacijo in podnebno nevtralnost, torej zeleni prehod. Vendar pa večja raba elektrike pomeni tudi večje obremenitve omrežja, ki ga je elektrifikaciji treba prilagoditi. To pa pomeni večje stroške.
Agencija ki nič ne dela, samo študirajo kako bodo obirali ljudi in zato je ta agencija bila ustanovljena. Sem prepričan, da si bodo na koncu leta razdelili milijonske dobičke, vse na račun naroda, ki bo plačeval ker mislijo da tko more biti.
Agencija za energijo : zaposlenih med 55 in 100 . Nadzorni svet, zunanji sodelavci (univerza iz Španije) in pripravi tako skrpucalo. Ste sramota za stroko.
nasa mala 🇸🇮 = velika 🍌 republika 🤦♂️