Bojler ni prepovedan, ampak bolj se splača nekaj drugega

Boljlerji niso več prepovedani. Vihar, ki ga je novembra v javnosti povzročila informacija, da naj bi bili od 1. januarja letos vgradnja novih električnih grelnikov vode z močjo 2 kW in več prepovedana, tudi če gre za vzdrževanje, torej zamenjavo, se je pomiril. Minister Jože Novak, v čigar pristojnosti je pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, se je po pritisku javnosti odločil, da to omejitev iz pravilnika umakne. Uporaba bojlerjev vseh moči je torej še vedno dovoljena. Ni pa nujno, da se splača. 

Profimedia

Toplotne črpalke primerne tudi za stanovanja

Preverili smo, kakšna je računica, če bi se v gospodinjstvih, ki morajo zamenjati zastarele, potratne ali pokvarjene bojlerje, odločili, da jih nadomestijo s sanitarnimi toplotnimi črpalkami (STČ). Preverili smo tudi, ali so STČ lahko rešitev tudi v stanovanjih v blokih. 

Energetski strokovnjaki se strinjajo, da je izbira STČ sicer dražja, vendar je njeno delovanje toliko bolj energijsko učinkovito od klasičnega bojlerja, da se skozi večletno delovanje ta izplača. "Energijsko učinkovitejša je izbira in vgradnja male sanitarne toplotne črpalke, ki je precej dražja, vendar se naložba v nekaj letih povrne skozi nižje stroške," pravi energijski svetovalec Matjaž Valenčič. Razvoj toplotnih črpalk, tudi sanitarnih, je skokovit, ponudbe na trgu je veliko, zato vsak lahko najde najboljšo rešitev zase. Tudi stanovalci v stanovanjih v blokih. 

"Individualna mala STČ je lahko stenska, vgrajena na istem mestu kot električni bojler, druga možnost pa je dogovor s solastniki stavbe o vgradnji skupnega sistema za pripravo tople vode s centralno sanitarno toplotno črpalko," pravi energetski strokovnjak. 

arhiv Nep.Vitra

V bloku je lahko stenska 

Če se stanovalci v stanovanjih odločijo za individualne STČ, imajo več možnosti. Naprave so lahko stenske z izpuhom v kopalnico, kar sicer ni najbolj udobno, saj bo toplotna črpalka med delovanjem zrak v prostoru hladila. Zato je bolje izbrati različico z izpuhom zraka ven, če kopalnica morda meji na shrambo, pa se izpuh lahko spelje tudi vanjo. Hladnejše shrambe so za shranjevanje živil boljše kot toplejše. STČ pa lahko vgradijo tudi v shrambo. Sanitarna TČ iz zraka namreč odvzame toploto in vlago, zato je dobrodošla v shrambi, ki je zaradi tega nekoliko hladnejša in bolj suha. Tretja možnost je zajem/odvod zraka od zunaj ali deljena STČ z zunanjo in notranjo enoto. 

"Načeloma pa je kompaktna naprava cenejša kot ločena, odvisno od zahtevnosti vgradnje naprave in kanalske povezave," še pove Valenčič. 

Čeprav enake stenske STČ lahko vgradimo tudi v hišah, se lastniki največkrat odločijo za klasične STČ, ki jih vgradijo v shrambo ali klet. Klasične imajo tudi večje zalogovnike vode, od 250 pa vse do 400 litrov, medtem ko so ti pri stenskih različicah precej manjši, od 80 do 120 litrov. 

Vgradnja STČ je vedno povezana z dodatnimi deli, na primer z razvodom cevnih povezav, preboji sten in podobno, zato je smiselno, da se zanjo odločimo, ko vzdrževalna dela lahko opravimo sočasno s prenovo stavbe. 

Primerjava ogrevanja sanitarne vode 

Poglejmo še, koliko lahko z vgradnjo STČ prihranimo pri stroških za ogrevanje sanitarne vode. Za kakovostno sanitarno toplotno črpalko s 300-litrskim zalogovnikom in montažo je cena približno 3000 evrov. Za stensko različico s 110-litrskim zalogovnikom in montažo bomo odšteli približno 1300 evrov. Za 120 litrski električni grelnik pa je cena od 300 do 500 evrov. 

Naredili smo izračun za štiričlansko družino, ki v povprečju na dan porabi 250 litrov tople vode, kar pomeni, da morajo imeti vsaj 300-litrski zalogovnik. 

Za to, da vsak dan 300 litrov vode ogrejemo s 15 na 55 stopinj Celzija, potrebujemo 14 kWh. V celem letu torej samo za ogrevanje vode porabimo 5110 kWh energije. To je zgolj povprečje, saj nismo upoštevali, da je treba vodo v zalogovniku občasno segreti na višjo temperaturo kot 55 stopinj Celzija, da preprečimo razvoj legionele.

Če bi vso vodo greli s klasičnim električnim bojlerjem, bi bil letni strošek elektrike pri povprečni ceni 0,20 evra na kilovatno uro 1020 evrov oziroma 85 evrov na mesec. Sanitarna toplotna črpalka bi za enak učinek porabila približno trikrat manj elektrike, odvisno od SCOP, ki so od 2,5 (stenske) pa vse do 4 (klasične STČ), zato bi letni strošek za ogrevanje sanitarne vode znašal približno od 260 do 410 evrov. Torej bi na leto v primerjavi z ogrevanjem z električnim bojlerjem strošek zmanjšali za od 600 do 760 evrov.

Poudariti je treba, da so izračuni informativni, saj na ceno elektrike, ki smo jo upoštevali zelo vpliva omrežnina. Ta pa je odvisna od dogovorjene moči v posameznem časovnem bloku. Dogovorjeno moč, predvsem v časovnem bloku 1, ki velja v zimskem obdobju, lahko zmanjšamo s premišljeno uporabo tako TČ kot bojlerja. Obe napravi bosta na račun vplivali manj, če delujeta ponoči, ko so omrežninske tarife nižje. Hkrati pa velja, da bojler v vsakem primeru omrežje obremenjujejo bolj, saj je njegova nazivna moč 2 ali več kilovatov, medtem ko so moči STČ običajno 1,2 kilovata. 

Vračilo naložbe v dveh do štirih letih

Če sistema ogrevanja sanitarne vode s stensko STČ primerjamo z ogrevanjem z električnimi bojlerji, se naložba v sanitarno toplotno črpalko povrne v približno dveh letih, če se odločimo za klasično STČ pa v približno štirih letih. Če odštejemo še strošek, ki bi ga namenili za nakup novega električnega grelca, pa se naložba v obeh primerih povrne še hitreje. 

katarina.n.mal@styria-media.si