Predsednik Energetske zbornice (EZS) Slovenije in direktor Elesa Aleksander Mervar in predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri EZS Sebastijan Roudi sta optimistična, za prihodnji dve leti ne napovedujeta bistvenih sprememb cen za gospodinjske odjemalce. Cene električne energije na terminskem trgu so stabilne, v Sloveniji celo nekoliko nižje od triletnega povprečja.
Povprečna cena nižja od povprečne na borzi
V zadnjih treh letih je bila povprečna cena megavatne ure električne energije na terminskem trgu 104 evre, če k temu dodamo še strošek izravnave, približno 10 evrov/MWh, je bila povprečna cena 115 evrov/MWh, pove Roudi in doda, da je na slovenskem trgu cena za gospodinjstva zdaj približno 110 evrov/MWh, torej je še nekoliko nižja.
Gospodinjski odjemalci so lahko pomirjeni, saj niti letošnjo zimo oziroma prihajajočo zimsko sezono niti v letih 2026 in 2027 strokovnjaka ne pričakujeta bistvenih sprememb cen. Pod pogojem, da se seveda ne zgodi kaj nepredvidenega, recimo morebitna motena oskrba s plinom.
Račun v zimski sezoni 10 odstotkov višji kot v nizki
Izračuni, ki so jih v sekciji pripravili za povprečnega gospodinjskega odjemalca (4030 kWh letne porabe in obračunska moč od 4,6 do 5,1 kW) kažejo, da bodo znesek na mesečnem računu decembra nekaj manj kot 79 evrov.
Cene stabilne, regulacija ni potrebna
Glede na to, da dobavitelji električne energije to za gospodinjstva kupujejo nekoliko drugače kot za velike porabnike in industrijo, v sekciji ne pričakujejo bistvenih sprememb cen v naslednjih dveh letih. Glede na stabilnost trga letos tako ni potrebe, da bi morala v ceno električne energije ponovno poseči vlada, zato letos regulative cen ne bo.
Cena električne energije, ki je namenjena gospodinjstvom, ni vezana sezonsko, saj gre za letne zakupe, po korakih za tri leta naprej, s čimer dobavitelji lahko zagotovijo bolj stabilne in tudi sprejemljive cene, je še povedal Roudi.
O omrežnini kratkoročno
Pa vendar, kaj lahko vpliva na ceno oziroma na končni znesek na položnici za električno energijo? Kratkoročno lahko za zdaj nekoliko vpliva le odločitev Agencije za energijo, ki prav v tem času potrjuje spremembe akta o obračunu omrežnine. To je edina postavka na računu, ki lahko nekoliko poviša ali pa celo zniža znesek v prihajajoči zimski sezoni, torej od začetka novembra do konca februarja.
Agencija predlaga, da se novembra in decembra za prvi časovni blok obračuna le 60 odstotkov veljavne tarife. Januarja in februarja pa naj bi obračunali 40 odstotkov. To pomeni, da bi se v začetku prihodnjega leta računi nekoliko povišali. A kot pravi Mervar, so agenciji predlagali, da 60 odstotkov nižja tarifa velja celotno zimsko sezono.
Računi pa bi bili lahko nekoliko nižji, če bi agencija sprejela še en predlog Elesa, in sicer da se pri določitvi dogovorjenih moči namesto predlaganih pet, upošteva 10 konic, zaradi česar bi bila moč v posameznem bloku nekoliko nižja, s tem pa tudi strošek za omrežnino.
Spomnimo, na predlagane spremembe akta je prispelo za kar 60 strani kritik, pripomb in predlogov.
Nižji prihodki iz naslova omrežnine
Aleksander Mervar je na današnji novinarski konferenci opozoril na napačne navedbe in razlage v javnosti, da s prenovo obračuna omrežnine Eles in elektrodistribucijska pojdeta, kot je rekel "mlatijo" dobičke. Prav nasprotno.
"Manjša raba električne energije pomeni manjše število zavezancev za plačilo omrežnine," je pojasnil Mervar in dodal, da bo Eles kot operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja letos realiziral za skoraj 60 milijonov evrov nominalno nižje omrežninske prihodke kot leta 2016. "To je za 16 odstotkov manj omrežnin. Če pa letne prihodke deflacioniramo, bomo leta 2025 realizirali za skoraj 138 milijonov evrov nominalno nižje omrežninske prihodke, kot leta 2016 oziroma za 36 odstotkov manj," je jasen direktor Elesa.
Postregel je tudi s podatki o rabi električne energije v prvih osmih mesecih letos. V primerjavi z enakim obdobjem predkoronskega leta 2019 smo letos porabili 17 odstotkov manj energije, če bi upoštevali še rabo elektrike pri lastnikih sončnih elektrarn, ki delujejo v režimu neto meritev, ki jo ocenjujejo na 4 do 6 odstotkov, bi bila skupna raba v RS glede na predkoronsko leto 2019 nižja za 11 odstotkov.
Tveganja za dolgoročni dvig omrežnine
Kot že večkrat je Mervar tudi tokrat opozoril na višino tarif za omrežnino. Tveganja, ki lahko bistveno vplivajo na višino tarif v prihodnje, so po njegovih besedah vsaj trojna. To pa bi dolgoročno povzročilo tudi bistveno višje račune za vse odjemalce električne energije.
Ključno tveganje leta 2026 so lahko bistveno nižji prihodki od čezmejnih prenosnih zmogljivosti (ČPZ), pri čemer jih Eles zdaj ocenjujejo na vzdržnih 165 milijonov evrov. Če oziroma ko padejo pod 100 milijonov evrov, bi morali izpad nadomestiti z višjo omrežnino. Ocenjuje, da bi v tem primeru morala biti omrežnina za uporabo distribucijskega omrežja višja od 20 pa celo do 50 odstotkov, v nasprotnem bi bil operater nezmožen pokrivati manko omrežninskih prihodkov za elektrodistribucijska podjetja.
Drugo veliko tveganje je morebitno prenehanje veljavnosti tristranskega sporazuma ELES-HOPS-NOS BiH o skupni delitvi moči zakupa pozitivne in negativne terciarne rezerve, kar bi pomenilo dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja za približno 18 odstotkov (na letni ravni to pomeni dodatnih 20 milijonov evrov stroškov nakupa kapacitet za sistemske storitve).
Tretje največje tveganje lahko predstavljajo ekstremno povečani stroški redispečiranja, kar pa pokriva Eles. Predvsem Nemčija si že vrsto let prizadeva, da se socializira t. i. redispečiranje – za Eles bi to pomenilo do 58-odstotni dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja (oziroma dvig letnih stroškov iz okoli dva milijona evrov na do 50 milijonov evrov.
Ja kak pa?
Lupljenje, lupljenje....
Samo upravo elesa raspustimo in bo takoj elektrika cenejša