Občina ukrepa: Gospodinjstva bodo v nabiralnike dobila poziv

Čeprav je po ugotovitvah Agencije RS za okolje kakovost zraka pri nas boljša kot pred desetletji, v posameznih krajih še vedno prihaja do prekomernega onesnaženja. Decembra so povišane predvsem ravni delcev PM10 in PM 2,5, kar je posledica kombinacije kurjenja in prometa. Zato pristojni opozarjajo na pomen pravilnega kurjenja.  

K preseganjem po navedbah Arsa poleg prometa veliko prispeva tudi kurjenje v neučinkovitih pečeh, pa tudi puščavski prah, ki je lani večkrat dosegel Slovenijo in vplival na kakovost zraka pri tleh.

Občinska akcija za boljši zrak

V mestni občini Novo mesto zadnja leta sicer beležijo nižje ravni škodljivih delcev v zraku od predpisanih vrednosti, kljub temu pa pozimi večkrat izmerijo povečano onesnaženost z delci PM2,5 in PM10. Lani je agencija za okolje na merilnem mestu na Žibertovem hribu izmerila devet preseganj dnevnih mejnih vrednosti omenjenih prašnih delcev. Preseganja potrjujejo tudi dodatne meritve, ki jih izvaja občina sama. Te tudi kažejo, da je stopnja onesnaženosti s prašnimi delci primerljiva tako v mestnem kot podeželskem delu občine.

Letos so se odločili, da občane pozovejo k pravilnemu kurjenju in uporabi ustreznih kurilnih naprav. V ta namen bodo vsi občani prejeli informativne letake s sloganom Skupaj izboljšajmo kakovost zraka, ki ga dihamo, o pomenu pravilnega kurjenja pa občina obvešča tudi v medijih in na spletu.

Kakovostno kurivo in sodobne kurilne naprave

Kot pravijo na občini, so najprimernejše kurivo briketi, peleti in dobro posušena drva z vlažnostjo, nižjo od 20 odstotkov. Pri tem je treba drva kuriti od zgoraj navzdol, kurilna naprava pa ne sme presegati mejnih vrednosti emisij prašnih delcev v zrak. Občanom svetujejo, da male kurilne naprave, ki so starejše od 15 let, zamenjajo z novimi, saj te omogočajo boljši izkoristek in manj emisij.

Na zmanjšanje prašnih delcev v zraku je po navedbah občine mogoče vplivati tudi zmanjšanjem prometa, zato občane spodbuja, naj se na pot odpravijo peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.

"Vsaka pravilno uporabljena kurilna naprava, vsako kakovostno kurivo in vsaka pot, opravljena peš, s kolesom ali javnim prevozom, pomeni korak k zdravju naše skupnosti. Z upoštevanjem preprostih priporočil lahko občutno izboljšamo kakovost zraka, ki ga dihamo," so zapisali.

Težave pri kurjenju lesa

Pri ogrevanju z lesno biomaso obstajata dve težavi. Prva so zastarele peči s slabim izgorevanjem, ki bi jih bilo treba že zdavnaj zamenjati. Druga pa je brezbrižnost uporabnikov, ki kurijo nepravilno ali pa uporabljajo premalo suha drva, neredko pa v kuriščih njihovih peči končajo tudi vse vrste tiskovin, plastika, tekstil …

Znano je, da več kot 100 tisoč malih kurilnih naprav ni ustrezno pregledanih. Večinoma so to stare sobne kurilne naprave, kot so neprimerne krušne peči s slabim izgorevanjem, štedilniki na drva, kaminske peči in kamini na drva. Med njimi pa so tudi 20 let in več stari kotli na drva za centralno ogrevanje. 

Tu pa nastopi težava, les se namreč zaradi neprimerne kurilne naprave in s tem nepravilnega oziroma slabega izgorevanja iz okoljsko sprejemljivega, celo zaželenega vira toplote, spremeni v enega največjih onesnaževalcev okolja. 

Kako prepoznamo slabo izgorevanje

Prvi znak pravilnega izgorevanja je barva plamena. Če je ta temno rdeča, je izgorevanje slabo, majhni delci goriva niso zgoreli zaradi pomanjkanja kisika ali pa prenizke temperature. Delci se z dimnimi plini prenašajo v okolje, del pa se jih v obliki saj in katranskih oblog naloži na stenah kurilne naprave in dimnika. Svetel plamen pomeni sprejemljivo in modrikast plamen dobro izgorevanje. 

Drugi kazalec je dim, če se iz dimnika vali temen dim, je izgorevanje slabo in celo nesprejemljivo. Na nepravilno zgorevanje pa kaže tudi barva pepela. Če je ta temnejše barve, v njem pa so ostanki goriva, je izgorevanje slabo, svetel pepel pa je dokaz dobrega izgorevanja. 

Pravilno nalaganje drvi in kurjenje

Večina malih kurilnih naprav na  drva, z izjemo sodobnih kotlov z uplinjanjem, ima preprosta kurišča, v katerih običajno kurimo na način tako imenovanega pregorevanja. To pomeni, da drva naložimo kot skladovnico v kurišče in pod njimi podkurimo. Tak način je zelo razširjen, vendar z vidika dobrega izgorevanja in okoljske ustreznosti nesprejemljiv.

Drva v tem primeru namreč gorijo vsa hkrati, zrak in dimni plini pa so vodeni skozi celotno količino. Pravilno kurimo tako, da nalagamo manjše količine drv, le toliko, da dosežemo želeno toplotno moč. Zato je treba drva nalagati bolj pogosto.

Zložimo jih tako, da med njimi lahko kroži zrak, kar še posebej velja za naprave, ki nimajo sekundarnega dovoda zraka. Pomembno pa je tudi, da jih ne zakurimo pri dnu, temveč da manjše trske naložimo na vrhu polen in jih podkurimo zgoraj.

Tako zagotovimo, da bo zgorevanje drv potekalo od zgoraj navzdol in postopoma, zgorevalni zrak, ki bo prehajal od spodaj navzgor, pa bo zagotovil tudi dobro zgorevanje hlapnih snovi v območju plamena.

Takšnemu načinu kurjenja pravimo zgornje odgorevanje. Druga možnost pa je stransko odgorevanje, pri katerem se podkuri pri strani, kar tudi omogoča, da ne zgorevajo vsa polena hkrati. Ko polena zgorijo in v kurišču ostane žerjavica, lahko naložimo nova, vendar v manjših količinah.

Kaj kažejo podatki o onesnaženosti

Po podatkih Arsa so lani ravni delcev PM 10 na treh merilnih mestih v Sloveniji presegle dovoljenih 35 preseganj dnevne mejne vrednosti, postavljene pri 50 mikrogramih na kubični meter. Največ preseganj je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (49), sledila sta Črnomelj (39) in Črna na Koroškem (37).

Večina preseganj je bila sicer zabeležena v januarju, februarju in decembru, ko so pogosti temperaturni obrati onemogočali razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki so glavni vir delcev PM 10.

Najvišja povprečna letna vrednost, 30 mikrogramov na kubični meter, pa je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer se izpusti iz prometa pridružujejo ostalim virom onesnaženja.

Merili so tudi onesnaženost zraka z delci PM 2,5, v primeru katerih pa letna mejna vrednost, postavljena pri 20 mikrogramih na kubični meter, lani ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišjo povprečno letno vrednost PM 2,5 so izmerili v Črnomlju, znašala pa je 19 mikrogramov na kubični meter. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za delce PM 2,5 za državo je lani znašal 12 mikrogramov na kubični meter, kar je precej pod 20 mikrogrami na kubični meter, kolikor je znašala predpisana stopnja izpostavljenosti leta 2024.