Prejšnji teden je odjeknila novica, da je TEŠ pred stečajem, ki ga lahko prepreči le država. Zdaj je najprej na potezi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je napovedalo sprejem interventnega zakona, s katerim bodo preprečili, da bi ceno slabega poslovanja TEŠ in tudi Premogovnika Velenje (PV) na koncu plačali prebivalci Šaleške doline, ki se ogrevajo s toploto iz TEŠ.
Hkrati bo napovedani interventni zakon nekakšna odskočna deska za to, da bo HSE termodivizijo (TEŠ in PV) lahko izločil iz skupine in jo predal v upravljanje SDH. TEŠ bo tako postal javna služba, milijoni evrov, ki jih bo država, domnevno iz dobičkov energetskih družb, že leta 2025 namenila za njegovo poslovanje, pa tako ne bodo nedovoljena državna pomoč.
Več kot podvojena cena projekta
Zgodba o TEŠ ima dolgo brado, zato novica o negativnem poslovanju v resnici ni presenetljiva. TEŠ v Sloveniji velja za eno največjih, če ne celo največjo zmoto, slabo naložbo in korupcijsko afero, ki se je začela leta 2007 v času takratne prve vlade Janeza Janše.
Prve resnejše vpoglede v projekt sta takratna vlada in tudi HSE dobila šele leta 2010, po razrešitvi takratnega direktorja TEŠ Uroša Rotnik, navaja Necenzurirano. V času Pahorjeve vlade so se začele pojavljati informacije, da je projekt slabo voden, negospodaren, celo zrel za preiskovalce. Cena projekta je ves čas rasla in se iz prvotnih 600 milijonov evrov podvojila. Končna cena je bila 1,43 milijarde evrov.
Študija je razkrila nepravilnosti naložbe
Med drugim je bila javna skrivnost, da v PV ni dovolj lignita za obratovanje tako velikega bloka in da je cena lignita umetno znižana. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki je bila ene izmed vlagateljic v dobro milijardo vreden projekt, je naročila študijo. Ta je med drugim razkrila in potrdila, da so zaloge lignita nezadostne, zmanjkalo naj bi 10 milijonov ton, ob oceni, da naj bi TEŠ deloval 40 let, torej do leta 2054.
Poleg tega pa je študija opozorila tudi na nekatere tehnološke nepravilnosti, kot so predimenzionirane turbine in premajhen hladilni stolp.
Odgovorni politiki so projekt podpirali
Nič od navedenega, niti nenehna rast vrednosti naložbe, odgovornih politikov ni prepričalo, da bi projekt ustavili. Borut Pahor, takratni predsednik vlade, je za medije večkrat povedal, da se projekta ne da ustaviti, kasneje, v času, ko je v državnem zboru potekala preiskava pod vodstvom Matjaža Hanžka, pa, da je zaupal svojima ministroma, Mateju Lahovniku in Franciju Križaniču. Oba, prvi kot takratni minister za gospodarstvo in drugi kot finančni minister, sta projekt TEŠ 6 podpirala. Preiskovalna komisija pa je vse tri ter Janeza Janšo naznanlia policiji zaradi suma nevestnega opravljanja dela v službi.
Projekt je končala druga Janševa vlada, podelila mu je poroštvo države za posojilo Evropske investicijske banke. Iz tega naslova je še vedno ostal dolg v višini 286 milijonov evrov.
Od vsega začetka z izgubo
TEŠ deluje od leta 2015 in vse od takrat skorajda brez izjeme vsako leto ustvarja izgubo. Lani je ustvaril za dobrih 46 milijonov evrov izgube, prihodnje leta naj bi se ta povzpela na 200 milijonov evrov, projekcije pa kažejo, da naj bi od začetka poslovanja do leta 2033, ko naj bi se začel postopek zapiranja PV, izguba presegla že dve milijardi evrov.
Glede na razmere v TEŠ 6 in njegovo negativno poslovanje nas je zanimalo, ali bi nekdanja ministra in predsednik vlade danes še vedno podprli tak projekt ali pa morda zdaj menijo, da je v resnici šlo za zgrešeno naložbo.
Pahor molči, Lahovnik in Križanič odgovornost politike zanikata
Pahor na naša vprašanja ni odgovoril, Matej Lahovnik in Franci Križanič pa sta v svojih odgovorih s prstom pokazala na druge, hkrati sta kritična do ukrepov, ki jih je napovedalo okoljsko ministrstvo. Nihče ne meni, da je TEŠ 6 kljub izgubam zgrešena naložba, niti, da je politika, katera koli že, kakorkoli odgovorna za naložbo, pa čeprav je TEŠ 6 družba v lasti države.
Res je sicer, da policija, potem ko je preiskovala sume nevestnega dela v službi proti omenjenim trem politikom ter tudi Janezu Janši, teh sumov ni potrdila, pa vendar je jasno, da se TEŠ 6 ni zgodil mimo politike, zgolj na lastno pest odgovornih v TEŠ in HSE.
Krivi so interesi trgovcev
"Kar se mene tiče, sem se v času delovanja socialdemokratske koalicijske vlade iz diskusije o investiciji v novi blok TEŠ izvzel. Šlo je za konflikt med gospodoma Lahovnikom in Golobičem. Očitno je bilo, da je cena previsoka, zato pristojno ministrstvo (MG) ni dalo soglasja k državni garanciji in naša vlada je ni dala," zdaj pravi Križanič.
Težave, v katerih je TEŠ, pa so po njegovem mnenju "povezane z interesi trgovcev z električno energijo, da bi uvažali elektriko v obdobjih, ko pri nas hidrologija ali vreme nista ugodna za njeno proizvodnjo. To je včasih možno, včasih pa ne. Takrat bomo imeli pomanjkanje električne energije in velike podražitve in seveda velike donose trgovcev s to dobrino."
Dodaja še, da je imel HSE lani 400 milijonov evrov dobička, največ od slovenskih podjetij, več kot Krka. "Temu profitu je z zagotavljanjem stabilnosti ponudbe električne energije precej pripomogel TEŠ."
TEŠ je v težavah zaradi CO2 kuponov
"Projekt TEŠ 6 se ni niti začel niti končal v času Pahorjeve vlade, predvsem pa ga ni izvajala vlada ali ministrstvo, pač pa družba TEŠ, ki je bila v lasti HSE, ta pa je v neposredni državni lasti," pa o tem, da je podpiral oziroma ali bi ponovno podprl projekt, pravi Matej Lahovnik.
Pove še, da so ob začetku investicije v TEŠ in HSE v investicijskem načrtu trdili, da bo cena CO2 kuponov oziroma ekoloških dajatev 20 evrov za tono izpustov, trenutne cene pa so tudi zaradi politike EU bistveno višje.
Napovedi ministrstva niso logične
Ne strinja se niti z napovedmi ministrstva, da bi TEŠ in PV izločili iz HSE. "Ni logično niti smiselno, da bi TEŠ in PV iz HSE, ki je imel lani kar 391 mio čistega dobička, prenesli na državo, ki je imela lani 1552 mio primanjkljaja, saj je bil HSE ustanovljen za upravljanje energetskih družb in je tudi ves čas upravljal ta projekt, nekdanji direktorji HSE pa so bili v času priprave in izvedbe te investicije v nadzornem svetu TEŠ, saj je njihova hčerinska družba."
Kritičen je tudi do drugih načrtov ministrstva. "Na območju TEŠ sta sicer dva plinska bloka, ki normalno ogrevata dolino, ko TEŠ ne deluje tako, da je trditev, da bo šlo "150 milijonov za ogrevanje doline", zavajanje javnosti, predvsem pa bi bilo v tem primeru s tem denarjem vsem boljše postaviti lastne toplotne črpalke."
TEŠ je in bo še nekaj časa v riti zaradi zelene agende, to je kuponov. Tega ni nihče predvidel. In ko bo-je pa že na poti- Nemčija sesuta in z njo tudi zelene stranke se bo začelo bolje za vse.… ...prikaži več Vključno z nehanjem podpiranja UA. Me pa veseli, vemo imena sedaj pa udari po njih. Najprej zakon, da odgovarjajo politiki materialno, pa bo JEK2 precej cenejši.
Kakor vem, bi zadoščal dobiček iz tekočega poslovanja, da bi vse skupaj teklo, saj investicijo itak pokrije država... Torej brez upoštevanja previsoke amortizacije, ki dokler ne pride do nove investicije, sploh ni izdatek, ampak je namenjena zgolj varčevanju za prihodnje… ...prikaži več potrebe... In očitno niti tekoče poslovanje ni solidno, zaradi česar grozi stečaj...
Gojc in Ivent prezračevanje nateg desetletja, …..