Lani smo v Sloveniji priključili 15417 sončnih elektrarn s skupno močjo 298,8 MW, izhaja iz zadnjega poročila o stanju na področju sončnih elektrarn, ki ga vsako leto pripravijo na slovenskem portalu za fotovoltaiko PV Portal.
Tako smo imeli konec lanskega leta skupno priključenih 64.536 sončnih elektrarn s skupno močjo skoraj 1404 MW, ki so proizvedle 1109 GWh električne energije, pri čemer, kot navajajo v poročilu, ni upoštevan lastni odjem iz samooskrbnih sončnih elektrarn. Lani je bilo skupno delujočih 27 odstotkov več sončnih elektrarn kot leta 2023, ko smo zabeležili 60-odstotno rast v primerjavi z letom 2022.
Delež električne energije iz sončnih elektrarn je sedemodstoten oziroma 8,5-odstoten brez upoštevanja hrvaškega dela NEK.
Moč novih sončnih elektrarn že lani manjša
Moč sončnih elektrarn se je kljub velikemu številu novih priklopov, spomnimo, investitorji so lovili roke za net metering, že lani nekoliko skrčila. "Sončne elektrarne za samooskrbo so predstavljale slabi dve tretjini vseh priklopov (186 MW) oziroma le nekaj manj kot v letu 2023. Podobno smo rahel upad zaznali pri skupnostnih sončnih elektrarnah (5 MW)," navajajo avtorji poročila.
Še precej večji pa je bil upad pri ostalih SE. "Če smo 2023 postavili skoraj 190 MW novih SE, ki niso bile vključene v shemo o samooskrbi, jih je bilo lani samo 107 MW".
Prvič so znani tudi podatki o nameščeni moči SE. "Skupna moč novo nameščenih sončnih elektrarn je, po podatkih ELES, znašala 592 MW. Nameščena moč predstavlja moč fotonapetostnih modulov, priključna moč pa dovoljeno oziroma največjo moč, ki jo lahko SE odda v omrežje".
Ker ta podatek v prejšnjih letih ni bil na voljo, ni mogoče realno oceniti trga PV v Sloveniji. "Glede na priključno moč lahko govorimo o 27-odstotnem upadu trga sončnih elektrarn 2024".
Največ moči priključene v savinjski regiji
Po moči je največ sončnih elektrarn priključenih v savinjski regiji, sledita pa ji podravska in osrednjeslovenska. Najmanj sončnih elektrarn, ko gre za priključno moč, je v zasavski statistični regiji, kjer je delež le dvoodstoten, po štiri odstotke pa beležijo v posavski, obalno-kraški, koroški in primorsko-notranjski regiji. Vodilna občina je Ljubljana, sledita ji občini Maribor in Celje. Od lanskega leta ni več občine, ki ne bi imela sončne elektrarne.
V ospredju Nazarje zaostaja pa Dobrepolje
Povsem drugačna je slika, ko primerjamo podatke o priključni moči na prebivalca. Lani je bila ta na ravni države 668 vatov na prebivalca, kar nas na po preliminarnih podatkih uvršča med prvih šest držav v Evropski uniji (EU-27).
Daleč največjo priključno moč na prebivalca beležijo v primorsko-notranjski statistični regiji, kjer je ta 1004 vate, z več kot 900 vati na prebivalca ji sledita savinjska in pomurska regija, na repu pa je osrednjeslovenska regija, kjer je priključna moč zgolj 420 vatov na prebivalca, pa čeprav skupna priključna moč sončnih elektrarn v tem delu predstavlja kar 17 odstotkov v državi.
Med občinami pa največ, skoraj 2729 vatov na prebivalca beležijo v občini Nazarje, najmanj, zgolj nekaj več kot 46 vatov pa v občini Dobrepolje. V Ljubljani je moč na prebivalca dobrih 248 vatov, v Mariboru 477, v Celju pa dobrih 986 vatov. Med občinami izstopata še Kidričevo z 2159 in Lenart z 2015 vati na prebivalca.
Obsevanje lani manjše
V poročilu je navedeno še, da je bilo po podatkih laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, (UL - Fakultete za elektrotehniko) sončno obsevanje na vodoravno površino lani od povprečja zadnjih petih let in nižje, kot leto pred tem. Znašalo je 1245 kWh/m2.
Kljub temu pa je letna rast povprečne vrednosti sončnega obsevanja na vodoravno površino še vedno relativno visoka in znaša 6,8 Wh/m2. Ob upoštevanju povprečne 10-letne vrednosti letnega sončnega obsevanja za Ljubljano to pomeni vsakoletno 0,5-odstotno povečanje sončnega obsevanja.
Ohlaja se tudi industrija
Slovenski fotovoltaični trg je lani zaznamovalo tudi ohlajanje PV industrije. "V prvi polovici leta se je poznal še zamik priklopa sončnih elektrarn za samooskrbo, interes za nove naložbe pa se je močno zmanjšal. Zaradi nesigurnosti na trgu smo zaznali tudi zmanjšano zanimanje za naložbe v večje sončne elektrarne. Veliko majhnih storitvenih podjetij se je umaknilo s trga in ne ponuja več storitev namestitev sončnih elektrarn," razmere pojasnjujejo v poročilu.
Zaradi spremembe uredbe o samooskrbi so se močno povečale subvencije v hranilnike. Višina naložbe v novo sončno elektrarno za samooskrbo z optimalno velikostjo hranilnika je lani dosegala višino investicije v enako sončno elektrarno brez hranilnika leta 2023.
katarina.n.mal@styria-media.si
