Vrtovec: S kvazi zelenim dogovorom je konec

"Najprej naj izrazim veliko zadovoljstvo, da se je na volitvah izkazala večina, da Slovenija končno prihaja v močno desnosredinsko vlado, ki jo tudi pričakuje" je svojo predstavitev začel kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. 

Minister tega resorja je bil že v prejšnji Janševi vladi, zato resor dobro pozna. Njegova prva naloga pa bo pregled finančnih razmer na ministrstvu, ki se zdaj sicer združuje z energetiko, tudi finančnih razmer na DRSI in pa pregled vseh podpisanih pogodb in pregled načrtovanih naložb. 

Poudaril je predvsem pomen učinkovitosti naložb, pri čemer denar ni glavno vprašanje, ki je pogosto le izgovor, največji problem je, da lahko vsak, ki ima pet minut časa, želi določeno naložbo ustaviti. Zato je moje ključno sporočilo, da je treba takšno prakso ustaviti. Strateških energetskih in infrastrukturnih projektov ne more ustaviti nekdo, ki ima parcialni in ne pa javni interes. Zato predlagamo dolgoročno naložbeno načrtovanje do leta 2040, kot krovno razvojno vizijo z opredelitvijo ključnih prioritet in pripravo konkretnih projektov, na podlagi konvencije prihodnosti EU. 

Z ministrstvom za okolje in prostor naj bi skupaj za strateške projekte pripravili lex specialis, da se na podlagi zakon projekt umesti v prostor, ker sicer pridobivanje DPN in gradbenih dovoljenj traja več let. 

V uvodu je izpostavil še, da se na vseh prometnicah, kjer nastajajo zastoji, projekti izvajajo tudi ponoči. Med ključnimi kriteriji za izbiro izvajalcev ključnih projektov pa se bo določil tudi rok izvedbe, odločilna ne bo le cena. 

Pametna energetika, ne kvazi zeleni dogovor

V nadaljevanju je najprej predstavil politiko na področju energetike, kjer je ključno sporočilo "dolgoročna energetska samozadostnost in neodvisnost ter robustnost našega elektroenergetskega sistema".

Energetska mešanica pa bo temeljila na razvoju jedrske energije, hidroenergije, geotermalne energije in racionalnih OVE, kamor pa, kot so zapisali že v koalicijski pogodbi, ne štejejo vetrne energije. "moj pristop bo pametna, stvarna energetska politika in ne zelena aktivistična politika". 

JEK2 je ključni projekt

Po besedah kandidata tako "ključni projekt ne bo iskanje odgovorov v kvazi zelenem dogovorov, ampak nadaljevanje in hitrejši postopki za izgradnjo JEK2. To predstavlja zanesljiv, predvidljiv in konkurenčen vir energije s predvidljivo in sprejemljivo ceno".

Ob tem je kot prednost gradnje JEK2 izpostavil še vključitev slovenskega gospodarstva in zaposlovanje visoko izobraženih. Ni pa izključil dogovora s kakšno drugo državo, omenil pa je tudi reševanje problema z jedrskimi odpadki. Zavzema se za transparentnost projekta in sodelovanje domačih in tujih strokovnjakov.

Nova energetska strategija

Slovenija potrebuje strategijo energije do leta 2050, kar bo osnova za spremembo obstoječe in pripravo nove zakonodaje predvsem na področju spodbujanja vgradnje razpršenih virov. Tu je še NEPN do 2040 s pogledom do leta 2050, osnutek je treba evropski komisiji predložiti leta 2028. V nasprotju z obstoječim dokumentom iz leta 2024, ki ima popolnoma nerealne cilje, zlasti z vidika strukture virov za proizvodnjo električne energije, bo novi NEPN slonel na realnih predpostavkah. 

Še eden od pomembnih vidikov dela bo povečanje odpornosti slovenskega energetskega sistema, pri čemer je izpostavil obvladovanje kibernetske varnosti in enotno platformo za obvladovanje OVE in s tem možnosti daljinskega upravljanja. "Španija in električni mrk sta opomnik, ki kaže na vse zablode entuziastične, aktivistične politike". 

Upravljanje elektrodistribucijskih podjetij

Dotaknil se je tudi upravljanja elektrodistribucijskih podjetij (EDP), pri čemer je omenil spremembo zakona o SDH ter novi zakon o demografskem skladu. Del upravljanja omenjenih podjetij bi se lahko prenesel neposredno na ministrstvo, s čimer bi vlada postala skupščina, podobno kot Eles, saj je elektroenergetski sistem strateška stvar države, zato morda ni primerno, da se zasleduje le dobiček. 

Še o premogu

Že v preteklosti so prosili evropsko komisijo, da nas oprosti plačevanja CO₂ kuponov in s tem bodo nadaljevali tudi v tem mandatu. Od tega ima sicer veliko podnebni sklad, na drugi strani pa na ta račun trpi druga stran. Pregledali pa bodo tudi interventni zakon o TEŠ 6, na podlagi katerega se iz proračuna plačuje za ogrevanje Šaleške doline. 

Analiza porabe sredstev podnebnega sklada

Naredili bodo tudi analizo porabe sredstev podnebnega sklada, pri čemer je ključno vprašanje, koliko teh sredstev se vrne v energetiko. Čeprav, kot pravi Vrtovec, potrebujemo podnebni sklad, Eko sklad in Borzen, pa bodo razmislili, kako te družbe poenotiti. Na Borzenu pa bodo naredili temeljito revizijo njihovega poslovanja. Naredili bodo tudi revizijo ukrepa nadomestila izpada sredstev dobaviteljem električne energije zaradi letnega net meteringa in oceniti, ali so sposobni izgube kriti iz poslovnega izida. 

Hidroenergija in geotermija

Končno je treba začeti gradnjo HE Mokrice in pospešiti postopke umeščanja treh HE na srednji Savi. Enako velja za črpalno elektrarno Kozjek. Sončne elektrarne pa naj bi v prihodnje postavljali le v kombinaciji s hranilniki energije, predvsem pa gradnjo na degradiranih območjih in tam, kjer se že izvaja energetska raba in v soglasju z lokalno skupnostjo. Na področju geotermije pa poudarja, da jo je treba izkoristiti za toploto. 

Preverili bodo tudi sistem subvencioniranja in politike subvencij do tako "imenovanega zelenega prehoda".

Infrastrukturna politika

V drugem delu je kandidat za ministra Jernej Vrtovec predstavil infrastrukturno politiko. Začel je s cestami in avtocestami, pri čemer niso proti širitvi AC križa. Gradili ga bodo naprej. Tretji pas pri Domžalah bi bil že zgrajen, če se ne bi vpletali NIJZ in ribiči kot udeleženci v postopku. "Z avtocestami zamujamo v vseh pogledih, brez dostopne infrastrukture pa ni razvoja". 

Ključna projekta sta tretji pas na avtocesti, "vsaka rekonstrukcija ga mora vključevati" in tretja razvoja os, sever - jug. Naslednji pomembni projekti so še Celje - Laško proti Sevnici, pa Ormož - Ptuj, tretja A razvoja os proti Ribnici in obvoznica Škofljica. Omenil je tudi razvojno os Bovec - Škofja Loka - Vodice, kjer naj bi se najprej začelo na delu med Škofjo Loko in Vodicami, kjer bi najprej lahko dobili gradbeno dovoljenje. Projektov je še več, kot je izpostavil Vrtovec, pa bo pomemben poudarek njegovega mandata razvoj podeželja, za kar so nujne kakovostne cestne povezave. 

Čim manj zastojev

V nadaljevanju se je podrobneje osredotočil na zastoje na avtocestah, ki nastajajo zaradi gradbišč. Rešitev vidi v določitvi natančnih rokov dokončanja prenov že pri oddaji javnega naročila in hkrati preveriti, kako naj bi posamezno gradbišče urejeno in kakšna bo pretočnost skozenj. Ni pomembna le cene, temveč predvsem ocena, kako bo po tem delu potekal promet v fazi gradnje. 

Pri najbolj obremenjenih odsekih je po njegovem prepričanju treba opustiti logiko, da "najprej vse razkopljemo, potem pa upati, da se bo promet nekako prilagodil". Najprej moramo ustvariti dodatne, začasne zmogljivosti, potem pa poseči v staro vozišče, je prepričan. 

Železniški DARS

Na področju železniškega prometa je treba po Vrtovčevih besedah uvesti dvotirno funkcionalnost, pri čemer našteva več železniških odsekov, pri čemer naj bi zgradili 80 kilometrov prog na leto. Tudi na tem področju obljublja lex specialis za lažje in hitrejše umeščanje v prostor. 

Potrebujemo tudi železniški DARS, preoblikovali bi lahko 2TDK in povabili tudi tuje investitorje, s čimer bi pridobil možnost zadolževanja na trgu, omenil pa je tudi infrastrukturni sklad za projekte. 

Pomorstvo in letalstvo

Omenil je še nadaljnji razvoj Luke Koper, predvsem morebitno poglobitev, da bi lahko pristajale tudi večje ladje, na področju letalstva in boljše povezljivosti Slovenije s svetom pa strateškega partnerja. Obregnil se je tudi v nedavno prepoved letov iz Izraela, ki naj bi bili po njegovih besedah prepovedani zgolj zato, ker prihajajo z Bližnjega vzhoda. 

Na mariborskem letališču pa naj bi razvili multimodalni logistični center. Te naj bi razvijali tudi ob avtocestah, terminala pa naj bi bila v Beltincih in Sežani. 

Vprašanja kandidatu za ministra

Poslanec Levice Vladimir Šega je kandidata za ministra opozoril, da blaginja, ki jo koalicija ves čas poudarja, ne pomeni nič, če bomo živeli v nezdravem okolju, hkrati pa vprašal, kaj bo ministrstvo naredilo na področju javnega potniškega prometa, ki ga v svoji predstavitvi skorajda ni omenil. Kaj bodo naredili, da bo vožnja iz Maribora v Ljubljano z javnim prevozom bolj ugodna in udobna kot vožnja po cesti? 

Železniški potniški promet tak kot je, ne more ponuditi rešitve, odgovarja Vrtovec in dodaja "vlaki so sodobni, brez prenove tirov pa ne gre. Prenova je draga, postopki pridobivanja dovoljenj pa so dolgi". Proga skozi Zasavje (Ljubljana - Maribor) ni konkurenčna. Tudi na medkrajevnem linijskem prometu so časovno nekonkurenčni, pa čeprav država zagotavlja veliko subvencij. 

Ukinitev CO₂ kuponov bi lahko po besedah poslanca SD Matjaža Hana pomenila zastoj pri zelenem prehodu, saj bi ostali brez dela sredstev za ta namen, zato kandidata sprašuje, kako bodo vzdrževali zeleni prehod, da Slovenija na tem področju ne bo zaostala? 

Tudi Poljska ne plačuje CO₂ kuponov, odgovarja Vrtovec in dodaja, da smo v zaradi kuponov v elektrointezivnih podjetjih ugasnili 140 peči, avtomobilska industrija pa aluminij s petkrat večjim ogljičnim odtisom uvaža iz Kitajske. "S tem slabimo evropsko konkurenčnost in krepimo odvisnost od držav izven EU". Podnebne cilje po njegovih besedah zasledujemo dobro, ne smemo pa pretiravati. 

Poslanca SDS Aleša Hojsa je zanimalo, ali na ministrstvu načrtujejo ukrepe, s katerimi bi zmanjšali odliv avtomobilov s področja zastojev na avtocestah na lokalne ceste, ki jim jih predlagajo navigacije, kar obremenjujejo lokalno prebivalstvo.

"Niso navigacije krive, da vozniki zavijejo na lokalne ceste, zato je pomemben državni zemljevid pretočnosti cest, digitalni prometni znaki, svoje delo pa bi morala opraviti tudi avtocestna policija, ki jo moramo ponovno vzpostaviti," odgovarja Vrtovec.

Teodor Uranič, poslanec Gibanja Svobode je kandidata spomnil, da je v prejšnjem mandatu podpiral zeleni prehod in OVE ter mu očital nenačelnost in politični oportunizem. "Medtem ko se razviti svet in razvita svetovna gospodarstva krčevito potegujejo za prevlado zelenih tehnologij, nas vi s ponovnim odpiranjem vprašanja premoga vračate v čas parnih strojev". Sprašuje, kako bi podaljšanje roka uporabe premoga vplivalo na izvedbo pravičnega prehoda, kdo bo plačal zasuk nazaj k premogu, evropska komisija zagotovo tega ne bo financirala. "Ali boste odstopili, ko bo Bruselj zamrznil 260 milijonov evrov za pravični prehod Šaleške doline in Zasavja? In od kod boste nadomestili ta sredstva"? 

Glede izstopa iz premoga ne govorimo o dejstvu, gre le za preverbo, odgovarja kandidat in dodaja, da je ob tem treba misliti tudi na scenarij, ko se v državi nekaj zgodi, takrat bomo potrebovali TEŠ 6, zgolj s soncem ne bo šlo. "Španija je bila leta 2025 v 10. in ne v 19. stoletju, kot mi očitate". Na druge očitke pa se ni želel odzvati. 

Ali računa, da pri gradnji JEK2 na tuje investitorje v zameno za delež proizvedene električne energije, in kako bo pri tem Slovenija obdržala strateški nadzor, sprašuje Tomaž Lah, poslanec Gibanja Svoboda. V luči mednarodnih odnosov in evropskih energetskih usmeritev ga zanima ga tudi vidik izvajalcev oziroma ponudnikov tehnologij, glede na to, da so ti iz ZDA, Francije, Koreje. Vprašanje je tudi, ali bodo uvedli moratorij na gradnjo vetrnih elektrarn. Omenil je še oceno Elesa, da bo omrežnino treba v prihodnje podražiti, če želimo robustni elektroenergetski sistem. 

Kandidat odgovarja, da je treba pri projektu JEK2 možnosti tujih investitorjev preveriti, prav tako tehnologije in ponudnike. "Vetrni potencial je majhen, bodimo realni," pa odgovarja na vprašanje o moratoriju na vetrnice. 

Odhajajoči finančni minister, zadaj poslanec Gibanja Svobode Klemen Boštjančič je kandidata vprašal, ali je prav in ali gre za tekoče posle, da je na dan odhoda predpretekle vlade podpisal koncesije v vrednosti 800 milijonov evrov za vzdrževanje cest za obdobje 10 let. Zanimalo ga je še, ali bomo pri projektu JEK2 zasledovali predvsem politične ali predvsem ekonomske cilje? 

"Koncesij nisem podpisal, podpisal jih je DRSI, organ v sestavi". O ciljih JEK2 pa le, da ga bodo peljali naprej, a ne sami, temveč v partnerstvu. 

Potrditev kandidata za ministra

Na koncu je sledilo še nekaj proceduralnih zapletov, saj je predsedujoči odboru razpravo zaključil, pri čemer ni upošteval predloga Nataše Bogovič Avšič, da jo preloži na nov termin in tako podaljša, niti ni odobril odmora pred glasovanjem, kar je bila v preteklosti, kot je navedla poslanka, praksa, še posebej pri zaslišanjih ministrov na obsežnejših področjih delovanja. V koaliciji s potrjevanjem ministrskih kandidatov hitijo, saj je danes razpisanih kar osem zaslišanj, pri čemer po dve potekata sočasno. 

Odbor je z devetimi glasovi za in petimi proti potrdil, da je bila predstavitev Jerneja Vrtovca za ministra za infrastrukturo in energetiko uspešna.