V nadaljevanju preberite:
- Janez Cigler Kralj je bil zaslišan za kmetijskega ministra.
- Obljublja spremembe za kmete, mlade prevzemnike in podeželje.
- Namerava zmanjšati birokracijo in poenostaviti postopke za kmete.
Kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost Janez Cigler Kralj je na zaslišanju pred pristojnim odborom poudaril, da resor, ki naj bi ga prevzel, razume kot "srčiko slovenstva". V uvodni predstavitvi je med ključne naloge uvrstil krepitev prehranske samooskrbe, zmanjšanje birokracije, podporo mladim in manjšim kmetijam, novo ureditev socialnega položaja kmetov ter aktivnejšo vlogo države pri upravljanju z velikimi zvermi, divjadjo, gozdovi in skupno evropsko kmetijsko politiko.
Cigler Kralj je uvodoma dejal, da kmetijstvo ni zgolj ena od gospodarskih panog, temveč vprašanje nacionalne varnosti. Po njegovih besedah se je pomen prehranske varnosti jasno pokazal v času epidemije covida, ko so se dobavne verige pretrgale, meje zaprle, negotovost pa se je hitro prelila tudi v vprašanje dostopa do hrane.
"Hrana je strateška dobrina, prehranska varnost pa je neločljivo povezana z nacionalno varnostjo," je poudaril in dodal, da mora država kmetom omogočiti dostojno življenje od njihovega dela. Kot enega osrednjih ciljev je izpostavil povečanje samooskrbe in ohranitev obdelane slovenske krajine.
Tako bi izboljšal bi razmere na slovenskih kmetijah
Velik del predstavitve je namenil razmeram na slovenskih kmetijah. Opozoril je, da je povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji okoli devet hektarov, kar je po njegovih besedah sicer več kot pred leti, a še vedno malo v primerjavi z evropskimi in svetovnimi konkurenti. Pri tem je posebej izpostavil manjše kmete, ki pogosto poleg dela na kmetiji opravljajo še redno službo, iz kmetijske politike pa prejemajo nizka sredstva.
Kot minister bi, je napovedal, podpiral spremembe kmetijske politike, ki bi bolj upoštevale razdrobljenost slovenskih kmetij, posebnosti podeželja in dejanske potrebe manjših kmetijskih gospodarstev. Ena njegovih osrednjih napovedi je debirokratizacija. Po njegovem prepričanju morajo kmetje več časa nameniti delu na kmetiji, manj pa izpolnjevanju vlog in obrazcev. Zavzel se je za nadaljnjo digitalizacijo postopkov in vzpostavitev enotnega digitalnega portala, na katerem bi lahko kmetje urejali vloge, dovoljenja in druge administrativne postopke.
Napovedal je tudi, da si bo prizadeval za izplačila pri čim več ukrepih kmetijske politike s čim manj vlogami, tam, kjer je mogoče, pa tudi brez dodatnih vlog. Pri tem se je skliceval na načelo subsidiarnosti, ki ga razume kot odločanje na najnižji možni ravni.
Posebej je izpostavil mlade prevzemnike kmetij. Po njegovih besedah je treba mladim ponuditi konkretne spodbude, da bodo v kmetijstvu videli prihodnost. Napovedal je ukrep, po katerem bi bili mladi prevzemniki na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje z več kot 400 OMD-točkami za pet let oproščeni vseh dajatev, zanje pa bi uvedli pavšal.
Cigler Kralj je poudaril tudi pomen manjših, družinskih in ekoloških kmetij, ki po njegovih besedah preprečujejo praznjenje vasi, ohranjajo obdelano zemljo in ustvarjajo delovna mesta. Ob tem je kmetijstvo povezal z demografijo ter opozoril, da podeželje potrebuje primerljivo cestno, digitalno in drugo infrastrukturo, če želi država zadržati mlade v ruralnih območjih.
Med konkretnimi ukrepi je napovedal tudi izvzem kmetijskih zemljišč, gozdnih površin, objektov, mehanizacije in delovnih strojev iz ugotavljanja upravičenosti do družinskih in socialnih transferjev. Po njegovem gre za osnovna delovna sredstva kmetije, ne za premoženje, s katerim bi kmetje prosto razpolagali za osebno porabo. Posebej je omenil tudi državne štipendije, pri katerih naj bi bili otroci s kmetij zaradi takšnega štetja premoženja pogosto v slabšem položaju.
Ena od njegovih osebnih prioritet bo, kot je dejal, vrnitev možnosti izvajanja dolgotrajne oskrbe na kmetijah. Prepričan je, da bi to lahko bilo koristno tako za ljudi, ki želijo ostati blizu domačega okolja, kot za kmetije, ki bi s tem dobile stabilen dodaten vir prihodka. Kot zgled je omenil izkušnje z Nizozemske in poudaril prednosti podeželskega okolja, živali, narave in možnosti vključevanja v lažja opravila.
Na področju zaščite živali je napovedal uravnotežen pristop. Dejal je, da podpira zaščito živali, ki temelji na strokovnosti, zdravi pameti in spoštovanju ljudi, ki za živali skrbijo vsak dan. Kmetom in lastnikom živali po lastnih besedah zaupa, zakonodajne rešitve pa morajo biti realne, izvedljive in oblikovane v dialogu s kmeti, veterinarsko stroko in civilno družbo. Ob tem je napovedal pregled zakona o zaščiti živali ter prilagoditev oziroma razveljavitev ukrepov, ki jih ocenjujejo kot najbolj škodljive.
Velik poudarek je namenil tudi gozdarstvu. Po njegovem morajo imeti lastniki gozdov večjo vlogo pri odločanju o upravljanju svojih gozdov, saj zdaj nosijo odgovornost in tveganje, nimajo pa dovolj upravljavskih možnosti. Zavzel se je za uravnotežen pristop med varovanjem narave in aktivnim gospodarjenjem z gozdovi.
Pri upravljanju z divjadjo in velikimi zvermi je dejal, da mora biti na prvem mestu varnost ljudi. Napovedal je strokovno, uravnoteženo in odgovorno upravljanje populacij, pri čemer je kot prednostne cilje navedel zaščito ljudi, premoženja, kmetijstva in normalnega sobivanja človeka z naravo.
Med finančnimi ukrepi je napovedal poenostavitev sistema katastrskega dohodka in uvedbo pavšalne obdavčitve. Po njegovih besedah slovenski kmet na to rešitev čaka predolgo, zdaj pa je ta zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Pavšal naj bi kmetom omogočil bolj pregledno in enostavno načrtovanje finančnega dela njihove dejavnosti.
Cigler Kralj je govoril tudi o evropski skupni kmetijski politiki. Izrazil je nasprotovanje predlogom, po katerih bi se sredstva skupne kmetijske politike združila z drugimi skladi, in poudaril, da mora ta politika ostati samostojen evropski sklad. Napovedal je intenzivna pogajanja na evropski ravni in pripravo novega strateškega načrta kmetijske politike v Sloveniji.
Ob tem se je skliceval na svoje izkušnje iz časa, ko je bil minister za delo in je med slovenskim predsedovanjem Svetu EU sodeloval pri dosjejih o primerni minimalni plači in plačni preglednosti. Dejal je, da želi tudi pri kmetijskem resorju delovati z "odlično ekipo" in z ambicijo, da Slovenija v evropskih pogajanjih doseže največ, kar je mogoče.
Med drugimi napovedmi je omenil krepitev podpor aktivnemu kmetovanju, več sredstev za neposredna plačila na površine, povečanje vrednosti OMD-točke, poseben model pokojninske in socialne varnosti za kmete na območjih z najtežjimi pogoji za kmetovanje, zaokroževanje kmetijskih in gozdnih zemljišč ter prenovo zadružnega sistema.
Zadruge vidi kot vezni člen med kmetom in potrošnikom. Zavzel se je za močnejše regijske zadružne sisteme, večjo specializacijo panožnih zadrug, razvoj blagovnih znamk in skrajševanje dobavnih verig po modelu kmet–zadruga–kupec.
Napovedal je tudi lažje umeščanje kmetijskih objektov v prostor in strožje spoštovanje procesnih rokov državnih organov. Opozoril je, da se občine in lokalne skupnosti pogosto pritožujejo zaradi blokad, neodzivnosti in molka organov. Kot minister, je dejal, ne bi pristajal na prosti tek administracije.
Za povečanje samooskrbe, posebej pri zelenjavi, je napovedal vlaganja v namakalne sisteme, mreže proti toči, sisteme za preprečevanje pozeb in rastlinjake. Zavzel se je tudi za več vključevanja lokalne hrane v javne zavode in za sodoben informatiziran sistem varne hrane, ki bi zagotavljal sledljivost, nadzor kakovosti in pravočasno obveščanje potrošnikov o nepravilnostih.
Med napovedanimi ukrepi so še uvedba turističnega evra za dodatno pomoč OMD-območjem, reinvestiranje dobička Slovenskih državnih gozdov v gozdno-lesno verigo, razvoj domače lesnopredelovalne industrije z višjo dodano vrednostjo, spodbujanje sladkovodne in morske akvakulture ter ukrepi za zaustavitev padanja vinogradniškega sektorja.
Cigler Kralj je posebej omenil tudi slovensko čebelarstvo in ohranitev kranjske čebele kot edine dovoljene za rejo in promet na območju Slovenije.
Svojo vizijo je strnil v poudarek, da mora Slovenija graditi na povezovanju tradicije, znanja, odgovorne politike in sodobnih tehnoloških rešitev. Kot vodilo je izpostavil "varno, samooskrbno Slovenijo", močno podeželje, manj birokracije ter več priložnosti za delo, družino in razvoj.
"Zavedam se, da sam en človek ne more nič premakniti. Z dobro ekipo pa lahko spremenimo veliko, tudi tisto, kar se zdi zdaj nemogoče," je dejal ob koncu predstavitve in dodal, da je pripravljen prevzeti popolno odgovornost za vodenje resorja.
