V nadaljevanju preberite:
- Janez Cigler Kralj je bil zaslišan za kmetijskega ministra.
- Obljublja spremembe za kmete, mlade prevzemnike in podeželje.
- Namerava zmanjšati birokracijo in poenostaviti postopke za kmete.
Kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost Janez Cigler Kralj je na zaslišanju pred pristojnim odborom poudaril, da resor, ki naj bi ga prevzel, razume kot "srčiko slovenstva". V uvodni predstavitvi je med ključne naloge uvrstil krepitev prehranske samooskrbe, zmanjšanje birokracije, podporo mladim in manjšim kmetijam, novo ureditev socialnega položaja kmetov ter aktivnejšo vlogo države pri upravljanju z velikimi zvermi, divjadjo, gozdovi in skupno evropsko kmetijsko politiko.
Cigler Kralj je uvodoma dejal, da kmetijstvo ni zgolj ena od gospodarskih panog, temveč vprašanje nacionalne varnosti. Po njegovih besedah se je pomen prehranske varnosti jasno pokazal v času epidemije covida, ko so se dobavne verige pretrgale, meje zaprle, negotovost pa se je hitro prelila tudi v vprašanje dostopa do hrane.
"Hrana je strateška dobrina, prehranska varnost pa je neločljivo povezana z nacionalno varnostjo," je poudaril in dodal, da mora država kmetom omogočiti dostojno življenje od njihovega dela. Kot enega osrednjih ciljev je izpostavil povečanje samooskrbe in ohranitev obdelane slovenske krajine.
Tako bi izboljšal bi razmere na slovenskih kmetijah
Velik del predstavitve je namenil razmeram na slovenskih kmetijah. Opozoril je, da je povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji okoli devet hektarov, kar je po njegovih besedah sicer več kot pred leti, a še vedno malo v primerjavi z evropskimi in svetovnimi konkurenti. Pri tem je posebej izpostavil manjše kmete, ki pogosto poleg dela na kmetiji opravljajo še redno službo, iz kmetijske politike pa prejemajo nizka sredstva.
Nad birokracijo
Kot minister bi, je napovedal, podpiral spremembe kmetijske politike, ki bi bolj upoštevale razdrobljenost slovenskih kmetij, posebnosti podeželja in dejanske potrebe manjših kmetijskih gospodarstev. Ena njegovih osrednjih napovedi je debirokratizacija. Po njegovem prepričanju morajo kmetje več časa nameniti delu na kmetiji, manj pa izpolnjevanju vlog in obrazcev. Zavzel se je za nadaljnjo digitalizacijo postopkov in vzpostavitev enotnega digitalnega portala, na katerem bi lahko kmetje urejali vloge, dovoljenja in druge administrativne postopke.
Ob napovedih o manj birokracije so se pojavila tudi opozorila, da država za oblikovanje dobrih politik potrebuje kakovostne podatke. Izpostavljeno je bilo, da ni mogoče voditi učinkovite kmetijske politike, če država nima jasne slike o tem, kaj se dogaja na posameznih kmetijskih gospodarstvih.
Cigler Kralj je ob tem vztrajal, da digitalizacija in debirokratizacija lahko hodita z roko v roki. Po njegovih besedah je treba ohraniti tiste digitalne projekte, ki delujejo, pri tistih, ki ne dajejo rezultatov, pa preveriti, zakaj je tako, in se odločiti, kako naprej.
Posebej je omenil tudi potrebo po boljših evidencah, s katerimi bi bilo mogoče prepoznati prejemnike subvencij, ki v resnici ne kmetujejo. Po njegovem so podpore v osnovi namenjene aktivnim kmetom, torej tistim, ki pridelujejo hrano, redijo živali in obdelujejo zemljo.
Tudi pri davkih je kandidat ponovno poudaril napoved poenostavitev. Pavšalna obdavčitev naj bi bila po njegovih besedah del širše davčne reforme, ki bi jo vodilo ministrstvo za finance.
Podpora kmetom
Napovedal je tudi, da si bo prizadeval za izplačila pri čim več ukrepih kmetijske politike s čim manj vlogami, tam, kjer je mogoče, pa tudi brez dodatnih vlog. Pri tem se je skliceval na načelo subsidiarnosti, ki ga razume kot odločanje na najnižji možni ravni.
Cigler Kralj je poudaril tudi pomen manjših, družinskih in ekoloških kmetij, ki po njegovih besedah preprečujejo praznjenje vasi, ohranjajo obdelano zemljo in ustvarjajo delovna mesta. Ob tem je kmetijstvo povezal z demografijo ter opozoril, da podeželje potrebuje primerljivo cestno, digitalno in drugo infrastrukturo, če želi država zadržati mlade v ruralnih območjih.
Med konkretnimi ukrepi je napovedal tudi izvzem kmetijskih zemljišč, gozdnih površin, objektov, mehanizacije in delovnih strojev iz ugotavljanja upravičenosti do družinskih in socialnih transferjev. Po njegovem gre za osnovna delovna sredstva kmetije, ne za premoženje, s katerim bi kmetje prosto razpolagali za osebno porabo. Posebej je omenil tudi državne štipendije, pri katerih naj bi bili otroci s kmetij zaradi takšnega štetja premoženja pogosto v slabšem položaju.
Ena od njegovih osebnih prioritet bo, kot je dejal, vrnitev možnosti izvajanja dolgotrajne oskrbe na kmetijah. Prepričan je, da bi to lahko bilo koristno tako za ljudi, ki želijo ostati blizu domačega okolja, kot za kmetije, ki bi s tem dobile stabilen dodaten vir prihodka. Kot zgled je omenil izkušnje z Nizozemske in poudaril prednosti podeželskega okolja, živali, narave in možnosti vključevanja v lažja opravila.
Na področju zaščite živali je napovedal uravnotežen pristop. Dejal je, da podpira zaščito živali, ki temelji na strokovnosti, zdravi pameti in spoštovanju ljudi, ki za živali skrbijo vsak dan. Kmetom in lastnikom živali po lastnih besedah zaupa, zakonodajne rešitve pa morajo biti realne, izvedljive in oblikovane v dialogu s kmeti, veterinarsko stroko in civilno družbo. Ob tem je napovedal pregled zakona o zaščiti živali ter prilagoditev oziroma razveljavitev ukrepov, ki jih ocenjujejo kot najbolj škodljive.
Velik poudarek je namenil tudi gozdarstvu. Po njegovem morajo imeti lastniki gozdov večjo vlogo pri odločanju o upravljanju svojih gozdov, saj zdaj nosijo odgovornost in tveganje, nimajo pa dovolj upravljavskih možnosti. Zavzel se je za uravnotežen pristop med varovanjem narave in aktivnim gospodarjenjem z gozdovi.
Pri upravljanju z divjadjo in velikimi zvermi je dejal, da mora biti na prvem mestu varnost ljudi. Napovedal je strokovno, uravnoteženo in odgovorno upravljanje populacij, pri čemer je kot prednostne cilje navedel zaščito ljudi, premoženja, kmetijstva in normalnega sobivanja človeka z naravo.
Med finančnimi ukrepi je napovedal poenostavitev sistema katastrskega dohodka in uvedbo pavšalne obdavčitve. Po njegovih besedah slovenski kmet na to rešitev čaka predolgo, zdaj pa je ta zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Pavšal naj bi kmetom omogočil bolj pregledno in enostavno načrtovanje finančnega dela njihove dejavnosti.
Cigler Kralj je govoril tudi o evropski skupni kmetijski politiki. Izrazil je nasprotovanje predlogom, po katerih bi se sredstva skupne kmetijske politike združila z drugimi skladi, in poudaril, da mora ta politika ostati samostojen evropski sklad. Napovedal je intenzivna pogajanja na evropski ravni in pripravo novega strateškega načrta kmetijske politike v Sloveniji. Ob tem se je skliceval na svoje izkušnje iz časa, ko je bil minister za delo in je med slovenskim predsedovanjem Svetu EU sodeloval pri dosjejih o primerni minimalni plači in plačni preglednosti. Dejal je, da želi tudi pri kmetijskem resorju delovati z "odlično ekipo" in z ambicijo, da Slovenija v evropskih pogajanjih doseže največ, kar je mogoče.
Razlagal je tudi, da bo treba pri prihodnjem razdeljevanju sredstev jasneje pogledati, komu so namenjena in kakšen učinek imajo.
Je pa med drugimi napovedmi še omenil krepitev podpor aktivnemu kmetovanju, več sredstev za neposredna plačila na površine, povečanje vrednosti OMD-točke, poseben model pokojninske in socialne varnosti za kmete na območjih z najtežjimi pogoji za kmetovanje, zaokroževanje kmetijskih in gozdnih zemljišč ter prenovo zadružnega sistema.
Zadruge vidi kot vezni člen med kmetom in potrošnikom. Zavzel se je za močnejše regijske zadružne sisteme, večjo specializacijo panožnih zadrug, razvoj blagovnih znamk in skrajševanje dobavnih verig po modelu kmet–zadruga–kupec.
Napovedal je tudi lažje umeščanje kmetijskih objektov v prostor in strožje spoštovanje procesnih rokov državnih organov. Opozoril je, da se občine in lokalne skupnosti pogosto pritožujejo zaradi blokad, neodzivnosti in molka organov. Kot minister, je dejal, ne bi pristajal na prosti tek administracije.
Za povečanje samooskrbe, posebej pri zelenjavi, je napovedal vlaganja v namakalne sisteme, mreže proti toči, sisteme za preprečevanje pozeb in rastlinjake. Zavzel se je tudi za več vključevanja lokalne hrane v javne zavode in za sodoben informatiziran sistem varne hrane, ki bi zagotavljal sledljivost, nadzor kakovosti in pravočasno obveščanje potrošnikov o nepravilnostih.
Med napovedanimi ukrepi so še uvedba turističnega evra za dodatno pomoč OMD-območjem, reinvestiranje dobička Slovenskih državnih gozdov v gozdno-lesno verigo, razvoj domače lesnopredelovalne industrije z višjo dodano vrednostjo, spodbujanje sladkovodne in morske akvakulture ter ukrepi za zaustavitev padanja vinogradniškega sektorja.
Cigler Kralj je posebej omenil tudi slovensko čebelarstvo in ohranitev kranjske čebele kot edine dovoljene za rejo in promet na območju Slovenije.
Svojo vizijo je strnil v poudarek, da mora Slovenija graditi na povezovanju tradicije, znanja, odgovorne politike in sodobnih tehnoloških rešitev. Kot vodilo je izpostavil "varno, samooskrbno Slovenijo", močno podeželje, manj birokracije ter več priložnosti za delo, družino in razvoj.
"Zavedam se, da sam en človek ne more nič premakniti. Z dobro ekipo pa lahko spremenimo veliko, tudi tisto, kar se zdi zdaj nemogoče," je dejal ob koncu predstavitve in dodal, da je pripravljen prevzeti popolno odgovornost za vodenje resorja. Cigler Kralj ni napovedal množičnega zmanjševanja števila zaposlenih, temveč je poudaril, da bo zanj ključno, da so sodelavci konstruktivni, kompetentni in operativni.
Kako zadržati mlade na kmetijah?
V razpravi je bilo izpostavljeno, da imajo mladi na kmetijsko zanimivih območjih pogosto tudi druge možnosti zaposlitve, zato jih zgolj splošne obljube ne bodo prepričale, da ostanejo v kmetijstvu. Cigler Kralj je odgovoril, da bo mladim treba iti naproti z različnimi olajšavami, spodbudami, davčnimi razbremenitvami in pomočjo pri promociji njihovih pridelkov. Poudaril je, da bo generacijska prenova ena ključnih nalog resorja, saj brez mladih kmetijstvo nima dolgoročne prihodnosti.
Po njegovih besedah je treba mladim ponuditi konkretne spodbude, da bodo v kmetijstvu videli prihodnost. Napovedal je ukrep, po katerem bi bili mladi prevzemniki na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje z več kot 400 OMD-točkami za pet let oproščeni vseh dajatev, zanje pa bi uvedli pavšal.
Ribiči ne smejo postati le še muzejski spomin
V razpravi po uvodni predstavitvi je poslanec Robert Janev opozoril predvsem na položaj slovenskega ribištva, za katerega je dejal, da bije težko bitko za obstanek. Spomnil je, da se je slovenska ribiška flota od osamosvojitve močno zmanjšala, rib je vedno manj, ribištvo pa je po njegovih besedah že dolgo potisnjeno na rob životarjenja. Kandidata za ministra je zato vprašal, ali bo še naprej podpiral sredstva ribiškega sklada in ali bo Slovenija pri tem dovolj odločna, da slovenska obala ne bo postala zgolj "muzej ribištva". Ob tem je opozoril tudi na vprašanje ribolovnih con, arbitražne razsodbe in nevarnost, da bi večje sosednje flote ob morebitnih neugodnih rešitvah dodatno ogrozile slovenske ribiče.
Cigler Kralj je v odgovoru zagotovil, da ne želi, da bi slovensko ribištvo postalo samo še del preteklosti. Napovedal je, da se bo čim prej sestal s predstavniki ribičev na Obali in z njimi preveril, kje so največje težave ter katere ukrepe je mogoče sprejeti. Pri vprašanju kvot je dejal, da bo treba preveriti tudi možnosti dogovarjanja z drugimi državami, če bi bilo mogoče na ta način izboljšati položaj slovenskih ribičev. Glede prihodnjih evropskih sredstev pa je poudaril, da se bo zavzemal za ohranitev ravni financiranja in nasprotoval zmanjševanju oziroma združevanju skladov, ki bi lahko škodovalo tudi ribiškemu sektorju.
Obvezno članstvo v Kmetijsko-gospodarski zbornici?
Janev je kandidata vprašal tudi, ali namerava znova odpirati zakon o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, predvsem vprašanje obveznega članstva. Cigler Kralj je odgovoril, da glede tega ne napoveduje sprememb, saj je bil po njegovem pri zadnji spremembi dosežen ustrezen kompromis, vključno z dvigom vstopnega praga za plačevanje članarine. Dotaknil se je tudi volitev v kmetijskih organizacijah in poudaril, da gre za civilnodružbene oziroma nevladne organizacije, zato kot kandidat za ministra ne želi komentirati njihovih notranjih razmerij. Napovedal pa je partnersko sodelovanje s Kmetijsko-gozdarsko zbornico in drugimi predstavniki kmetov.
Ob razpravi o nevladnih organizacijah na področju kmetijstva je Cigler Kralj poudaril, da organizacije, ki delajo konstruktivno in prispevajo k razvoju podeželja, nimajo razloga za strah. Med pomembnimi akterji je omenil Čebelarsko zvezo Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico in druge organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva. Po njegovih besedah bo z njimi sodeloval, če bodo delovale v korist kmetov in podeželja.
Seja se je zaostrila tudi postopkovno
Zaslišanje ni minilo brez napetosti. Vmes se je razprava zaostrila tudi pri postopkovnih vprašanjih glede vodenja seje, časovnih omejitev razprav in možnosti nadaljevanja seje v večernih urah. Med predsedujočo Katjo Kokot in nekaterimi poslanci je prišlo do ostre izmenjave besed, padla so opozorila in odvzem besede.
Zaslišanje se je nadaljevalo
Zaslišanje se v popoldanskem delu ni končalo. Predsedujoča je zaradi napovedane naslednje seje odbora ob 15. uri sejo prekinila in napovedala nadaljevanje ob 22. uri v isti dvorani. Razprava se je tako prekinila sredi nastopa poslanca Boruta Sajovica, ki je med drugim odpiral vprašanja samooskrbe, rabe najboljših kmetijskih zemljišč, cen energentov in gnojil, podnebnih sprememb ter ukrepov ob bolezni modrega jezika.
Cigler je nato pozno zvečer znova odgovarjal na vprašanja poslancev.
Napovedal je, da bodo najprej preverili, kakšno delo je bilo opravljeno v tekočem mandatu, od ministrice Mateje Čalušić pričakuje izčrpna pojasnila, kakšno je tekoče stanje, pregledali bodo, kateri ukrepi so bili dobri, kateri pa bi potrebovali izboljšave.
Okrcal je tudi prejšnjo koalicijsko pogodbo, v kateri naj bi bilo po njegovih izračunih kmetijstvo oziroma kmetje le redko omenjeni. "Kakšen človek lahko moralizira meni, da nismo dali dovolj močnega mesta kmetijstvu, če pa ste imeli štiri leta ogromno politično moč, v svoji koalicijski pogodbi pa kmeta oz. kmetijstvo omenili le približno desetkrat?"
Pohvalil pa je nekdanjega ministra iz vrst SD Dejana Židana, ki je "vinarjem odpiral vrata na tuje trge".
Pojasnila glede SLS
Odgovoril je tudi na vprašanja, zakaj SLS ni dobila ministrskega mesta. "Mi imamo med seboj to "zrihtano", medijski "spini" pa se ponavadi pojavijo zaradi drugih interesov. Mislim, da bomo zelo dobro to izpeljali. Tudi če sem jaz podpredsednik NSi, imamo skupno poslansko skupino s Fokusom in SLS. Ne bom izrabil zaupanja in bom energijo treh političnih strank in drugih partnerjev uporabil kot prednost – kot vir idej, ljudi, kadrov," je zatrdil.
Politolog na čelu kmetijskega ministrstva
"Sajovic je rekel, da dvomi, da bi lahko politolog vodil kmetijstvo ministrstvo. Ali je bolje politolog v kmetijstvu ali veterinar na obrambi?" je pomenljivo odgovoril Cigler Kralj.
Zatrdil je, da kandidira s svojo srčnostjo in vztrajnostjo. "Če imaš dobro ekipo, lahko premikaš tudi navidez nemogoče stvari."
Kaj bo z Zakonom o zaščiti živali?
Cigler Kralj je dejal, da na področju zaščite živali ne bodo delali nobene revolucije, spreminjali bodo le tisto, "kar ni zdravorazumsko" oziroma na kar so jih opozorili na terenu. "Tako da žival ne bo na slabšem, ampak bodo rejci na boljšem," je dodal in poudaril, da bodo iskali predvsem dialog.
Kot primer je podal ukinitev baterijske reje jajc: "Brez dialoga in prehitro se je spravilo rejce v potencialno izpostavljenost napram drugim bližnjim državam. Moramo omogočiti rejcem, da se prilagodijo na tako velike spremembe. Poleg tega so prav javne institucije veliki odjemalci teh jajc, recimo bolnišnice - ker so bolj poceni in predstavljajo manj tveganja za prenos bolezni."
Na področju upravljanja z zvermi pa bodo prednost dali človeku, je zatrdil.
Cigler Kralj je uspešno prestal zaslišanje pred matičnim odborom DZ z devetimi glasovi podpore. Šest poslancev pa je ocenilo, da ni ustrezen kandidat.
Danes so se predstavili tudi drugi kandidati za ministre
Anže Logar, kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport, je pred odborom poudaril, da ministrstva ne prevzema za ohranjanje statusa quo, ampak za odstranjevanje ovir podjetjem, delavcem in razvoju. Njegovo zaslišanje je zaznamoval tudi postopkovni zaplet, seja pa je bila prekinjena in se bo nadaljevala.
Borut Rončević, kandidat za ministra za izobraževanje, mladino in znanost, je kot eno ključnih nalog izpostavil ideološko nevtralno šolo, pregled učnih načrtov in gradiv ter dvig ugleda učiteljskega poklica. Seja odbora ni bila zaključena in se bo nadaljevala.
Jernej Vrtovec, kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko, je napovedal konec "kvazi zelenega dogovora", pospešitev ključnih infrastrukturnih projektov, hitrejše postopke za JEK2 ter večji poudarek energetski samozadostnosti. Odbor je njegovo predstavitev potrdil z devetimi glasovi za in petimi proti.
Ignacija Fridl Jarc, kandidatka za ministrico za kulturo, se bo zavzemala za kulturni in medijski pluralizem, znotraj tega pa za spoštovanje individualnosti, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje. Med drugim bo posebna skrb namenjena slovenskemu jeziku, napovedala je tudi posebno strategijo za arhitekturo in krajinsko oblikovanje.
Valentin Hajdinjak, kandidat za ministra za obrambo, se bo zavzemal za pridobivanje kadrov v Slovenski vojski in za večjo privlačnost vojaškega poklica. Poseben poudarek bo namenil tudi sodobnim zmogljivostim, kot so brezpilotni sistemi, dronska in protidronska obramba, kibernetska varnost ter obveščanje, nadzor in izvidovanje. Dileme o članstvu Slovenije v NATO v tem trenutku v praksi ni, meni. Zavzema se tudi za ustanovitev Nacionalnega centra civilne zaščite.
Ali je minister imel v mislih prašiče ,ki bodo rešili problem pri sončnih elektrarnah ?
ajojoj - nič subvencij za tiste ki dejansko ne kmetujejo. in po drugi strani nima podatkov. ej da vidimo to. am bam pet podgan ti dobiš ti pa ne,
Torej Cigler bo ze tako minimalno birokracijo za kmete v primerjavi s podjetji poenostavil najbolj subvencionirano dejavnost, jih zgolj pavsalno obdavcil. ja vsi bomo kupili zemljo in kmetovali. seveda po novih smernicah ekstrnzivnosti, vendarle beremo kaj se dogaja po svetu.… ...prikaži več toliko socializma, kot ga je v eu kmetijstvu. in pol te isti o desnem neoliberalizmu, a vsi imajo traktorje za 300 jurjev iz nasih eu sredstev.