V nadaljevanju preberite:
- Kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport opozarja, da je treba stopiti na pot razvoja.
- Svoje delo bo meril glede na stanje produktivnosti v Sloveniji leta 2030.
- Trije stebri uspešne Slovenije prihodnosti so gospodarska odličnost, učinkovite institucije in digitalna razvitost javne uprave in gospodarstva.
- Razpravo zaznamovalo nezadovoljstvo z vodenjem seje.
"Ministrstva ne prevzemam, da bi ohranjal status quo in to podaljševal še za naslednja štiri leta niti za to, da bi vihtel meč nad drugače mislečimi. Mandat prevzemam zato, da prisluhnem vizionarjem, prebojnikom, delavcem in da skupaj s sodelavci prilagodimo zakonodajni okvir novim okoliščinam, ki bodo omogočile dvig dodane vrednosti in da vodimo intenzivni dialog s tistimi, ki se morda bojijo sprememb, ker ne vedo, v katero smer ta razvojni cikel gre. Če ne bomo stopili na pot razvoja, bomo zelo hitro najprej v absolutnem potem še v relativnem pogledu nazadovali za tistimi, ki hodijo po poti reform," je ob predstavitvi kandidature za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar.
"Tega ministrstva ne prevzemam, da bi razdeljeval sredstva. Prevzemam ga, da odstranimo ovire – podjetjem, delavcem in našim otrokom, ki bodo nekoč ustvarjali to državo," je povedal Logar. "Mojega dela se ne bo merilo po številu sprejetih zakonov, predvsem po odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija leta 2030 produktivnejša kot danes."
Postati moramo država prebojev
Logar je opozoril na pomanjkanje napredka in spomnil, da so nas po podatkih Mednarodnega denarnega sklada prehitele države, ki so bile še pred dvema desetletjema za nami. "To se dogaja, ker se te države reformirajo, mi pa pišemo strategijo, ki večinoma ostajajo v predalih." Po njegovem mnenju smo trenutno država izgovorov in ve država prebojev. Svoj mandat na čelu gospodarskega resorja tako razume v luči tega, da Slovenija postane država preboja. Iz družbe izvajalcev moramo preiti v družbo razvojnikov, na kar že dolgo opozarja tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj.
Slovenija je po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj na 86 % produktivnosti glede na povprečje EU, 91 % BDP na prebivalca glede na povprečje EU ter na 46. mestu na lestvici konkurenčnosti IMD.
Konflikt ni nujno nekaj slabega
Spomnil je na konflikt, do katerega je prišlo ob sprejemu interventnega zakona med delodajalci in sindikati. "Moje vprašanje je, ali je vsak konflikt nekaj slabega?" se je vprašal kandidat. Po njegovem mnenju je konstruktiven konflikt, ki pomeni iskanje rešitev, razpravo in različne predloge do najboljših rešitev. Konflikt ni nujno nekaj slabega, če je voden v pravo smer. "Posledica izogibanja konflikta je ohranitev statusa quo, kar v danih razmerah ni možnost za Slovenijo. Konstruktivni konflikt med državo, gospodarstvom, zaposlenimi in znanostjo, to združuje ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport."
Izboljšanje konkurenčnosti je naloga tako EU kot Slovenije, na kar opozarja že Draghijevo poročilo. Slovenija moda dvigniti dodano vrednost, če želi ostati v "ligi prvakov". "Za to potrebujemo letne stopnje rasti dodane vrednosti okoli 4 %, zdaj spremljamo to na ravni od 1,2 do 1,5 %," pravi Logar. "Le s povečanjem rasti dodane vrednosti bomo uspeli zagotoviti uspešno, vitko, socialno, zeleno državo, kot si jo želimo. Rast dodane vrednosti je posledica resnih prestrukturiranj javnega sektorja in tehnoloških preboj ter poglobljenega sodelovanja na področju razvoja, gospodarstva in države."
Trije stebri za uspešno Slovenijo prihodnosti
Logar je dejal, da trije stebri sestavljajo uspešno Slovenijo prihodnosti, in sicer gospodarska odličnost, učinkovite institucije, v katere prebivalstvo zaupa, digitalna razvitost javne uprave in gospodarstva z uporabo naprednih tehnologij in umetne inteligence.
V Sloveniji smo trenutno priča gospodarstvu dveh hitrosti, kar vidi kot strukturni problem. Šest podjetij ustvari več kot 20 % dobička celotne Slovenije, 91 % dobička pade na farmacijo, banke in energetiko. V preostalih podjetjih, kjer nastane največ dodane vrednosti države, so se dobički po podatkih GZS znižali za 16 %, je dejal. Dobičkonostnost Slovenije je najnižja v EU, kar pomeni, da "ko slovensko podjetje ustvari 100 evrov dodane vrednosti, mu ostane manj dobička kot v drugih državah EU," je povedal. Brez dobička ni naložb, brez naložb ni rasti produktivnosti, kar pomeni, da ni višjih plač.
"Krka je svetel dokaz, da se v Sloveniji da ustvariti gospodarstvo visoke dodane vrednosti. Naloga te vlade ne bo razdeliti dobičke peščice, ampak narediti, da bo takih primerov, kot je Krka čim več."
Anže Logar, kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport
Pospešiti je treba investicije
Logar je v svoji predstavitvi dejal, da je mora Slovenija spodbuditi zasebne naložbe, saj je trenutno razmerje investicij med državo in gospodarstvo 25:75, medtem ko je v EU 18:82. V Sloveniji so med najnižjimi tudi tuje neposredne naložbe, poleg tega pa imamo tudi 30 milijard evrov prihrankov v bankah, ki ne obračajo gospodarskega kolesja. "Za zagon investicijskega cikla potrebujemo več predvidljivosti, več davčnih spodbud, hitrejše pridobivanje dovoljenj, zaupanje v institucije, bistveno manj administrativnih obremenitev. To je naloga politika in to je praktično v vsakem poglavju koalicijskega sporazuma," je dejal Logar. "Naloga vlade je odpreti možnost, da denar, ki v Sloveniji že je, ali ki ima namen priti v Slovenijo, dobi ustrezno infrastrukturo za grajenje nove dodane vrednosti."
Slovenija mora po njegovem mnenju izvesti prehod v inovacijsko podprto rast in moramo izkoristiti sekcije, kjer je slovensko gospodarstvo močno. Poskrbeti pa je treba tudi, da bodo majhna in mikro podjetja lahko izkoristila možnosti in se ustrezno in pravočasno prestrukturirala.
Izpsotavil je manjkajoči most med laboratorijem in uporabo aplikacijo izuma v končnem produktu. "Vlaganje v znanje je pohvalno, vendar izumov ne spreminjamo v končne produkte, ki nosijo konkretno dodano vrednost. Manjka most med laboratorijem in aplikacijo izuma v končnem produktu, infrastruktura prenosa manjka. Sredstva za bazične raziskave so, vendar mogoče preveč sredstev za bazične in premalo za aplikativne. Tisti, ki preobrazijo proizvode za trg, so edini prinašajo dodano vrednost in gospodarski razvoj."
Logar je ocenil, da je "čas, ko smo reforme lahko odlagali v prihodnost za Slovenijo dokončno minil".
"Ministrstvo, ki ga prevzemam, je sestavljeno iz štirih resorjev z različnimi vsebinskimi kulturami – gospodarstvo, delo, šport, turizem. Brez notranje integracije tega dela ne bo sinergijskih učinkov in to bo ena prvih nalog po prevzemu ministrskega položaja, ako mi bo ta odbor podelil to soglasje," je napovedal Logar. Zaradi združitve bo najprej potrebna notranja konsolidacija. "Področje mora delovati dobro, integracija ne bo čez noč, bo maksimalno pospešena, da se bo dosegalo sinergične učinke. Oblikovali bomo tudi sistem kazalnikov, kompas uspešnosti po posameznih področjih, oblikovanje dveh ključnih teles, ki bosta v pomoč pri odločanju ministrstva." Oblikovali naj bi tako svet za gospodarski razvoj kot svet za socialni dialog. Svet za socialni dialog naj bi delovala na "drugačen način, bilateralno in ne zgolj formalno prek Ekonomsko-socialnega sveta".
Logar je v svoji predstavitvi izpostavil področje umetne inteligence kot prečno prioriteto, saj brez umetne inteligence ne bo gospodarskega preboja. Prepričan je, da ima Slovenija zaledje in tradicijo na področju umetne inteligence, vzpostavljena je tudi ustrezna infrastruktura, manjka pa še most do malih in srednjih podjetij.
Medtem ko je v predstavitvi veliko bilo povedanega na temo gospodarstva, pa je veliko manj časa bilo namenjenega področju dela, pokojninskega sistema, športa in turizma. Logar je dejal, se je "predstavitve lotil malce drugače, in sicer na način, da izpostavim kritične elemente, ki jih imamo v Sloveniji na strateški ravni. Zaradi tega, ker v teh pogledih mi rabimo neko širše politično soglasje. Te modalitete posamezne bomo že rešili, to ni problema".
Predsednik odbora razpravo omejil
Zaslišanje Logarja je zaznamovala tudi serija postopkovnih predlogov, potem ko je predsednik odbora želel omejiti razpravo na pet minut in da vsak razpravlja samo enkrat. Za razpravo so bile predvidene tri ure. "Dajte nam razložiti, še posebno, ker prihajate iz stranke Demokrati, dajte nam razložiti, zakaj je potrebno, da razprave omejujejo in da tako pomembna vprašanja in odgovore strnemo v tri ure, glede nato, da smo mi zaposleni tukaj cele dneve," je obrazložitev zahtevala poslanka Tereza Novak (Gibanje Svoboda).
Predsednik odbora Robert Potnik ji je odgovoril: "Večkrat v sklopu današnje seje sem vas opozoril, da razpravo omejite, a tega niste želeli." Kljub nasprotovanju več članov odbora in opozarjanju na dejstvo, da se v preteklosti zaslišanja niso časovno omejevala in so trajala tudi po sedem ur, je bil sklep sprejet.
Ob 12. uri je predsedujoči odboru želel izvesti glasovanje o kandidatu in to kljub dejstvu, da vsi še niso imeli možnosti zastaviti svojih vprašanj. Poslanka Novak je predsedujoče prosila, da razloži, v čem je problem, da želi omejiti možnost vprašanja.
V razpravo se je vključil tudi Logar, ki je izrazil zadovoljstvo z zanimanjem poslancev Svobode za področje gospodarstva, saj po njegovih besedah v prejšnjem mandatu ni videl zanimanja razen za "višanju davkov". Logar je izrazil željo, da bi odgovarjal na vprašanja, tako da je predsedujoči na koncu sprejel odločitev, da se seja prekine in nadaljuje predvidoma v torek.
Kakšna vprašanja so imeli člani odbora?
Poslanec Robert Janev iz poslanske skupine Svoboda je opozoril, da je bilo v predstavitvi bolj malo slišati na temo športa. Od kandidata je želel slišati, kako razume šport v sodobni družbi in ali je to samo gospodarska dejavnost, pa tudi kaj bodo naredili, da se vrhunski športniki davčno gledano vrnejo v Slovenijo.
Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je izpostavila, da je ukrep študentskega s.p.-ja v Sloveniji že obstajal, a ga je vlada Janeza Janše leta 2013 ukinila. Zanimalo jo je, zakaj so ga zdaj spet predvideli. Prav tako je opozorila, da je ukrep vize za digitalne nomade že v veljavi, zaskrbele pa so jo tudi njegove besede glede prevelikega financiranja bazičnih raziskav. Od kandidata za ministra je pričakovala tudi odgovor glede ureditve področja prosilcev za azil in vključevanje na trg dela.
Damijana Bezjaka Zrima (SD) je zanimala Logarjeva vizija glede njegovega globalnega videnja na področju gospodarstva, evidentiranja delovnega časa, obvezne božičnice, projektov na področju športa in delovanju na področju turizma.
Luko Mesca (Levica) je zanimalo, kakšno stališče bo Logar zavzel kot minister do vprašanja oteženega zbiranja članarin sindikatom in ali je način, da z interventnim zakonom posegajo v področja, ki jih mora država urejati sistemsko, ustrezen in pravilen za cilje, ki jih hoče doseči. Spomnil je, da je v razpravi ničesar ni slišal o delu in o področju pokojnin in prihodnjem upravljanju pokojninskega sistema.
Mateja Čalušič (Svoboda) je vprašala, na čem bo temeljil socialni dialog, kako bodo zagotovili, da uvajanje umetne inteligence ne bo vodilo do rezanja pri stroških dela in odpuščanj ter kako bodo razmejevali med običajnimi gospodarskimi priložnostmi in strateškimi tveganji. Dotaknila se je tudi področja zmanjšanja administrativnih bremen in podpre visoko kvalificiranih kadrov.
Danes so se predstavili tudi drugi kandidati za ministre
Janez Cigler Kralj, kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, je napovedal ukrepe za večjo samooskrbo, manj birokracije, podporo mladim kmetom ter drugačno ureditev socialnega položaja kmetov. Tudi njegovo zaslišanje še ni končano.
Borut Rončević, kandidat za ministra za izobraževanje, mladino in znanost, je kot eno ključnih nalog izpostavil ideološko nevtralno šolo, pregled učnih načrtov in gradiv ter dvig ugleda učiteljskega poklica. Seja odbora ni bila zaključena in se bo nadaljevala.
Jernej Vrtovec, kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko, je napovedal konec "kvazi zelenega dogovora", pospešitev ključnih infrastrukturnih projektov, hitrejše postopke za JEK2 ter večji poudarek energetski samozadostnosti. Odbor je njegovo predstavitev potrdil z devetimi glasovi za in petimi proti.
kolk lahko in lepo je govorit in nakladat in obljubljat. me zanima al bo slovenski les še vedno odhajal v tujino kot hlodovina ali kot deske in furnir ali še bolje kot sodovi, komode ali violine in kitare, bomo namesto… ...prikaži več mleka v tujino prodajali sir , namesto hmelja pa pivo ( pa ne haineken ).
Stari partijci vam bodo metali polena kar naprej pod noge.
Ta momljač bo naredil preboj, kakšen le. Ko ga človek posluša eno uro ne pove niti enega konkretnega stavka, samo nekaj momlja in mučka. Najbolj jasen je bil pred volitvami, ko je rekel da ne bo skočil v Janševo vlado.… ...prikaži več Eto pa je skočil in to kar na horuk. In sedaj momlja da bo naredil preboj. Ne bo ga, ker je totalno nesposoben. Slovenija se dobro razvija že brez njega. Ni vse tako slabo, kot nabijajo ti momljači. Bojim pa se, da bo po koncu njihovega vladanja res zelo, zelo slabo.