Z vzpostavitvijo sistema trgovanja s pravicami do emisij za stavbe in cestni promet ETS2 se vzpostavlja tudi evropski socialni sklad za podnebje, v katerem bo 87 milijard evrov, ki je namenjen neposredni podpori ranljivim gospodinjstvom, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza.
S sredstvi iz sklada bodo države lahko naslovile tveganja, povezana s ceno fosilnih goriv, saj gospodinjstva z nižjimi dohodki pogosto porabijo večji delež svojih prihodkov za energijo in mobilnost, hkrati pa imajo omejen dostop do alternativnih in cenovno dostopnih rešitev (npr. javnega prevoza ali obnovljivih virov energije). Namen sklada je zagotoviti, da zeleni prehod poteka pravično in vključujoče, brez poglabljanja socialnih razlik.
Sredstva, do katerih bo upravičena Slovenija za obdobje od 2026 do 2032, znašajo 357 milijonov evrov oziroma 51 milijonov evrov za vsako od sedmih let obdobja.
Sprejeti je treba socialni načrt za podnebje
Da bi ta sredstva lahko dobila, mora pripraviti socialni načrt za podnebje, v okviru katerega mora opredeliti ukrepe, naložbe in cilje za zmanjšanje energetske in prevozne revščine s ciljem zagotavljanja pravičnega prehoda.
Socialni načrt so pripravili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, javna obravnava pa se je iztekla konec novembra. Kdaj naj bi bil sprejet oziroma potrjen, ni znano, kot navajajo na straneh evropske komisije, pa naj bi države načrte posredovale že junija letos, komisija pa naj bi jih potrdila oziroma sprejela najkasneje do julija 2026. Prva izplačila iz sklada naj bi države članice dobile že prihodnje leto.
Država bo dodala 119 milijonov evrov
Iz načrta izhaja, da naj bi poleg omenjenih 357 milijonov evrov iz EU socialnega sklada Slovenija za pravičen zeleni prehod, ko gre za energetsko učinkovitost revnih in ranljivih gospodinjstev ter mikropodjetij in dostop do trajnostnega prevoza namenila še dodatnih 119 milijonov evrov, kar predstavlja četrtino celotnih sredstev, ki jih bo 475,9 milijona evrov. To pomeni, da naj bi bilo v letih do 2032 na leto v povprečju na voljo po 68 milijonov evrov.
V načrtu so ukrepe in sredstva, s katerimi naj bi jih financirali, razdelili na dve glavni področji, in sicer stavbe in prevozi, znotraj teh pa še na več podpodročij.
Za hiše 195 milijonov evrov
Nepovratna sredstva za izvedbo investicij v učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE) za energetsko revna gospodinjstva – enodružinske hiše, posamezna stanovanja. Skupaj naj bi bilo na voljo 195,5 milijona evrov, program pa naj bi zagnali 2027 z dobrimi 23 milijoni evrov. V naslednjih letih naj bi bilo na razpolago od 35 do 38 milijonov evrov na leto, zadnje leto programa pa nekaj manj kot 22 milijonov evrov.
V okviru tega programa bodo energetsko revna in ranljiva gospodinjstva v eno- dvostanovanjskih hišah sredstva lahko pridobila za toplotno izolacijo, vgradnjo bolj učinkovitih ogrevalnih naprav na OVE, energijsko učinkovita okna in vrata, vgradnjo prezračevalnega sistema, vgradnjo učinkovitih naprav za pripravo tople vode.
Kolikšne naj bi bile subvencije za posamezne ukrepe ali več ukrepov hkrati v načrtu ni opredeljeno, navajajo pa, da je cilj doseči vsaj 8710 gospodinjstev.
Za stanovanja 37 milijonov evrov
Drugo področje predstavljajo nepovratna sredstva za izvedbo investicij v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za energetsko revna gospodinjstva – javna stanovanja, skupni projekti v večstanovanjskih stavbah ter z vidika energetske učinkovitosti najslabše VSS. Skupaj naj bi temu delu programa namenili skoraj 37 milijonov evrov, od 2,6 do 8,9 milijona evrov v posameznem letu, sredstva pa naj bi po napovedih iz načrta dosegla najmanj 4130 gospodinjstev.
Iz sredstev bodo spodbujali naložbe v toplotno izolacijo, prenovo kotlovnice in prehod na ogrevanje z OVE, ali priklope na daljinske sisteme ogrevanja.
Za energetske skupnosti 9 milijonov evrov
Tretji sklop spodbujanja naložb so energetske skupnosti, pri čemer je mišljena podpora ranljivim gospodinjstvom za vključevanje v energetske skupnosti. V sedmih letih bo na voljo devet milijonov evrov, sredstva pa naj bi dosegla nekaj več kot 1600 gospodinjstev.
Dodaten milijon evrov pa bo namenjen za informiranje, ozaveščanje in svetovanje o ukrepih za zmanjšanje energetske revščine in ranljivosti, vključno z vzpostavitvijo neformalne mreže za informiranje.
Za trajnostne prevoze 224 milijona evrov
Za sektor energijske učinkovitosti in uvajanje OVE v stave bo iz socialnega sklada tako namenjenih skoraj 240 milijonov evrov, od tega bo iz EU socialnega sklada prišlo 180, država pa bo dodala še 60 milijonov evrov.
Za sektor trajnostnih prevozov, med drugim za projekte prevozi na klic, subvencije e-vozil in vavčerje, bo skupaj na voljo 224 milijonov evrov, od tega največ za prevoze na klic. Kot izhaja iz načrta, naj bi po Sloveniji, kjer ni javnega potniškega prometa, vozilo 230 električnih vozil z osmimi do devetimi sedeži,
Za subvencije 100 e-vozil za izvajanje prostovoljnih prevozov za zavode in društva, ki prostovoljno izvajajo prevoze od vrat do vrat za pretežno starejše občane, bo na voljo dva milijona evrov, za vavčerji pa 55 milijonov evrov. Posamezni vavčer naj bi bil vreden 650 evrov, upravičeni posameznik pa naj bi ga izkoristil za manjše naložbe v trajnostno mobilnost ali energetsko učinkovite izboljšave doma, na primer za energetsko učinkovita okna in vrata, energetsko učinkoviti kuhinjski aparati, vozovnice za JPP ter navadna in električna kolesa.
Denar za 14.500 gospodinjstev
Večina programov naj bi se začela izvajati leta 2027, skupaj pa naj bi na področju učinkovite rabe energije v stanovanjih in hišah, kar predvsem pomeni manjšo potrebo po toploti in sodobne, učinkovite ogrevalne naprave na OVE, s tem pa manjše stroške za ogrevanje in hlajenje, dosegli vsaj približno 13.000 gospodinjstev, kar je razmeroma majhna številka. Če prištejemo še gospodinjstva, ki bi se lahko vključila v energetske skupnosti, se število povzpne na nekaj manj kot 14.500 gospodinjstev.
Leta 2023 je bilo v Sloveniji energetsko revnih 62.000 gospodinjstev, kar predstavlja 7,2-odstotno stopnjo energetske revščine. Skupaj pa je v Sloveniji približno 145.000 ali 17 odstotkov ranljivih gospodinjstev. Energetsko ranljiva gospodinjstva so energetsko revna gospodinjstva in gospodinjstva v 1. in 2. dohodkovnem kvintilu, ki za ogrevanje doma uporabljajo zemeljski plin, utekočinjen naftni plin (UNP), premog in/ali ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Definicija z vidika dohodkov torej zajema širšo populacijo kot pojem energetske revščine, hkrati pa vključuje le gospodinjstva, ki se ogrevajo s fosilnimi viri energije, saj bodo le ta vključena v sistem ETS 2, navajajo v načrtu.
Država nam meta pesek v oči, ponuja nekaj nerealnega. Vzemimo strnjeno naselje, ulice ozke, hiša pa z zidovi 30-50cm. Izolacija za fasado pa po zakonu 20 cm. Naj zaprem ulico, da sosedje ne morejo več pripeljati kurjave. Butasti zakoni butastih poslancev
Potem pa nekateri jamrajo, da je država premalo radodarna.
Država kar naprej nekaj ponuja, ko pa se konkretno pozanimaš nimaš možnosti kaj dobit ker so določeni neživljenski pogoji. Vzemimo strnjeno naselje, ulice ozke, hiša z 30-50 cm zidovi, predpisana izolacija za fasado pa 20 cm. Nerazumno, ali naj zaprem… ...prikaži več ulico, da sosedi ne morejo več pripeljati kurjave zato, da zadostimo državnim predpisom. Nora država nič elastična, Tako ali nič.Bedasti zakoni bedastih poslancev.