Pri izbiri LED-sijalke nismo bili pozorni na vse oznake, ki so pomembne. Če smo pri moči, označena je vatih, še nekako zadeli, pa smo zagotovo spregledali kelvine. Na faktor barvne reprodukcije pa zagotovo nismo niti pomislili. To so namreč tri številke, ki jih je treba na embalaži LED-sijalke preveriti.
Najprej poglejmo moč sijalke
Moč je izražena v vatih, a večini denimo navedba 4 W ne pove veliko. Je to 25, 40, 60 vatov? Tu pa je še ena oznaka in sicer lumni, enota za merjenje svetlobnega toka, ki opisuje moč svetlobe in se nanaša na skupno moč svetlobe, ki jo oddaja svetlobno telo.
Če smo do zdaj uporabljali 60-vatno žarnico, jo bomo nadomestili s 7-vatno LED-sijalko. Tam kjer smo imeli 40 W, bo zdaj ustrezalo 5 W, če želimo močnejšo, pa izberemo 9 ali 12 W, kar ustreza prejšnjim 75- oziroma 100-vatnim žarnicam.
Sijalko lahko izberemo tudi glede na lumne, pri čemer manj lumnov pomeni manjšo osvetlitev. Za prostore, kjer potrebujemo več svetlobe, bomo tako izbrali sijalko z vsaj 800 lumni.
Barva in temperatura svetlobe
Naslednji podatek na embalaži, kelvin, je prav tako pomemben, saj pove, kakšno barvo svetlobe sije sijalka. Prav barva svetlobe je tista, ki je lahko zelo moteča, in zaradi katere smo nejevoljni potem, ko smo namestili sijalko. In ta podatek pri nakupu pogosto spregledamo, ali pa ga ne upoštevamo. V bivalnih prostorih zagotovo ni prijetno, če sijalka sije močno belo ali celo modro svetlobo, ki spadata v hladni spekter.
Za večino prostorov lahko izberemo takšne, z oznako od 2700 do 3200 K. V kuhinji in delovnem prostoru ter ob ogledalu v kopalnici so primerne tudi sijalke z oznako 4000 K. Te oddajajo že nekoliko hladnejšo belo svetlobo. Predvsem v spalnici je pomembno, kakšno barvo svetlobe sije sijalka. Bolj je svetloba hladna (več kelvinov), bolj bo neprijetno ali celo negativno vplivala na nas, saj preprečuje nastajanje melatonina, spalnega hormona, zato se bomo težje umirili in zaspali. Najbolj prijetno bi se počutili od topli rumeni svetlobi, takšni, ki jo oddaja sveča. A ob njej nikakor ne smemo zaspati.
Vsekakor pa se v bivalnih prostorih velja izogibati sijalk, ki sijejo svetlobo s temperaturo pet in več tisoč kelvinov. Saj bo izjemno moteča.
Najmanj znan je podatek o indeksu barvne reprodukcije (CRI)
To je indeks, ki pove, koliko je barva predmeta, ki ga osvetljuje sijalka, podobna barvi predmeta, ki ga osvetljuje sončna svetloba. Indeks je označen s številkami od ena do 100. Sončna svetloba je označena s 100, umetna svetloba, ki jo sije LED-sijalka, pa te številke ne doseže. Najbolj kakovostne dosežejo vrednost 98, v povprečju pa dosegajo vrednost CRI od 70 do 85, pri tem pa vse vrednosti nad 80 potrjujejo, da sijalka sije kakovostno svetlobo, če je vrednost nižja, sijalko težko uvrstimo med kakovostne.
Za primerjavo, klasične in halogenske žarnice imajo oziroma so imele vrednost 100, torej so oddajale bolj kakovostno svetlobo.
Oznaki za CRI in barvo oziroma temperaturo svetlobe sta pri nekaterih proizvajalcih tudi združeni. Če je za podatkom o moči napisana tri mestna številka, denimo 827, to pomeni, da je CRI 80, temperatura svetlobe pa 2700 kelvinov.
Pri izbiri LED-sijalke moramo biti pozorni še na nekaj dejavnikov
Preveriti je treba število vklopov in izkopov ter število ur, kolikor naj bi svetila, in ali za zadnja dva podatka obstaja garancija. Vedno je bolje izbrati sijalko z garancijo.
Pozorni moramo biti tudi na velikost in obliko, saj se LED-sijalke razlikujejo od žarnic. Zato je najbolje, da imamo pri nakupu nove LED-sijalke s sabo staro žarnico, da lahko primerjamo velikost. Ker pa sijalke prodajajo tudi v različnih, včasih celo neobičajnih oblikah, je dobro imeti tudi fotografijo svetilke, na podlagi katere bo lahko prodajalec pomagal izbrati ustrezno novo sijalko.
Sveteče diode v sijalki morajo biti vedno obdane z disperzijskim steklom, ki razprši svetlobo. Če lahko diode vidimo, to ni dober znak, takšnim sijalkam se je bolje izogibati, saj povzročajo veliko bleščanja.
Še eno ne najbolj zaželeno lastnost imajo. LED-sijalke namreč pogosto ne sijejo nazaj in proti grlu. To je pomembno pri stropnih svetili, na primer plafonjerah, saj je precejšnja možnost, da bo sijalka osvetljevala le del prostora pred sabo, za sabo pa ne.
