Šmarna gora je ob lepih dneh, še zlasti ob koncih tedna, pravo zbirališče Ljubljančanov, ki si z najbolj priljubljenega pohodnega cilja slovenske prestolnice mesto želijo ogledati od zgoraj. Po besedah Planinskega društva Šmarna gora (PDŠG) kot nedokazano merilo za obisk velja ekonomska kriza: "Večja kot je, več je obiskovalcev. Izlet na Šmarno goro je namreč relativno poceni, prav tako kosilo na vrhu. Občutek, ko nekaj naredimo zase, je vedno dober. Šmarna gora je s svojimi prireditvami tudi medijsko izjemno prisotna," razloge za dober obisk navedejo na planinskem društvu.
Točnega števila letnih obiskovalcev nam sicer ne morejo podati, saj nihče ne vodi te statistike. Pred leti je bilo slišati pobude o postavitvi števca, ki pa se niso nikoli udejanile. Na število obiskovalcev vselej najbolj vpliva vreme.
Veliko težavo po besedah sogovornikov predstavlja predvsem erozija tal zaradi deževja ter divje bližnjice, ki jih ustvarjajo obiskovalci. "Včasih se najde tudi kak posameznik, ki sam kaj počisti. V društvu smo zasuti s sporočili o poškodbah ali padlih drevesih na poteh, kar odpravljamo v skladu s svojimi zmožnostmi. Pri tem nam finančno izjemno pomaga gostilna Ledinek, s katero že leta zgledno sodelujemo," nam omenijo.
Člani PDŠG letno opravijo med 500 in 800 prostovoljnimi delovnimi urami, ki vključujejo redno vzdrževnje poti in markacij. Šmarno goro vsi radi obiskujejo in markaciste vestno obveščajo o padlih drevesih, ki se jih sproti odstranjuje. Po njihovih izkušnjah je največ dela ob vetrolomih ali žledolomih. Pri tovrstnih intervencijah sta prisotna tudi gasilska brigada in Gorska reševalna zveza (GRSZ).
Na tem mestu se spomnijo žledoloma, ko so jim poleg lokalnih gasilcev na pomoč priskočili tudi člani družine, ki vodi gostišče na vrhu, ter njihovi prijatelji. Včasih se na poteh pojavijo tudi hlodi oziroma podrta drevesa, ki obiskovalce ovirajo pri hoji. O podrtem drevju in morebitnem zapiranju (neprehodnih) poti obiskovalce ažurno obveščajo na njihovi Facebook strani. "K sreči se člani društva resnično čutimo odgovorni za poti in se z veseljem udeležimo vsakršne delovne akcije. Tudi sicer smo med seboj izredno povezani, kar dodatno utrjujejmo na naših poletnih taborih. Tam se srečamo kot velika družina; nazadnje je najmlajša udeleženka štela le 4 mesece, najstarejša pa 84 let," veselo povedo na PDŠG.
Občasno imajo pri GRZS delo tudi z iskanjem ljudi, ki zatavajo in ne najdejo več poti nazaj. To so najpogosteje otroci, pri katerih se iskanje vselej zaključi s srečnim koncem. Pred časom so tako izvedli iskalno akcijo izgubljene dementne osebe, kjer so problem predstavljale zdravstvene okoliščine osebe.
Človeška zloba ne pozna meja
Občasno pa za nesreče ni kriv le trenutek nepazljivosti, temveč je to posledica človeške hudobije. V Facebook skupini Šmarna gora Fan Klub je član pred dvema letoma objavil fotografijo ovire na poti, ki bi jo marsikdo lahko spregledal. Nepridiprav je čez pot napeljal laks, ki je za nepozorno oko praktično neviden in posledično izjemno nevaren.
Podobne ovire zlobe so dobro poznane gorskim kolesarjem. Primer z laksom namreč še zdaleč ni bil prvi. V preteklosti so na družbenih omrežjih uporabniki že opozarjali na podobne zgodbe. Dogajalo se je celo, da so ljudje na gozdne pešpoti napeljali bodečo žico. Eden od takšnih primerov se je zgodil aprila 2019, ko so žico napeljali na Pohorju. Poleg tega so pot zaprl tudi z gradbeno mrežo, s tem pa ogrozili varnost številnih pohodnikov in kolesarjev.
Žal se najdejo tudi osebe, ki ne razumejo, da je ubiranje bližnjic škodljivo, ker pospešuje že tako veliko erozijo. Pohodniki se nanje pogosto obrnejo z željo po napeljavi jeklenic, ki pa se članom na Šmarni gori ne zdijo ravno smiselne. "Pri pozdravljanju se pozna, da mlajše generacije tega bontona ne poznajo. Kadar na poti ni veliko obiskovalcev, te prijazen 'Dober dan' ali nasmeh nič ne staneta. Nerazumljivo je tudi, da se obiskovalci na vrh vzpenjajo s slušalkami v ušesih, s čimer izginja kultura sprostitve ob naravnih zvokih vetra, ptic in žuborenja potočka," spremembe navad pri planincih še naštejejo pri planinskem društvu.
dezurni@styria-media.si
pa mladci rabijo slušalke v ušesih, tako kot tista uboga blondinka ki je umrla zaradi praznih baterij v svojem valkmanu... ja ptički ne pojejo "vdihni...izdihni""
Niso samo mlajši tisti, ki ne pozdravljajo.