Kljub črnogledim spomladanskim napovedim je bila sezona dobra, pravijo na Planinski zvezi Slovenije. "Prenočitev je bilo za četrtino manj kot pretekla leta, vendar je bilo zaradi več enodnevnih gostov in njihove razmeroma dobre potrošnje sezona v finančnem smislu dobra, ne najboljša, a boljša od pričakovanj glede na pomladanske razmere. Predvsem je bila boljša v nekaterih višje ležečih sredogorskih kočah, kjer ima nekaj koč celo izjemno dobro sezono, medtem ko je bila slabša v visokogorju, kjer so nekatere koče naštele polovico manj prenočitev glede na pretekla leta," je povzel strokovni sodelavec v zvezi Dušan Prašnikar.
Po podatkih Sursa je tako do vključno avgusta v planinskih kočah prespalo približno 52 tisoč Slovencev, kar predstavlja 75 odstotkov prenočitev v planinskih kočah, in približno 18 tisoč tujcev. Na zmanjšanje prenočitev je vplivalo predvsem manj tujih gostov, kot tudi ukrepi, zaradi katerih so koče sprejele manj gostov glede na sicer spalne zmogljivosti.
"Ne glede na razmeroma velik padec prenočitev so v planinskih društvih vseeno zadovoljni s sezono. Manj je bilo prenočitev v visokogorskih kočah, kjer je bilo v nekaterih kar za polovico manj prenočitev od preteklih let. K sreči se je letos povečal obisk in predvsem število prenočitev v nekaterih sredogorskih kočah. Več je bilo prenočitev v kočah ob Slovenski planinski poti, saj opažamo, da se je letos povečalo število pohodnikov, ki so hodili po tej naši prvi in najdaljši vezni poti," je dejal Prašnikar.
Kot so še navedli na PZS-ju, je bilo do 25. septembra v Sloveniji unovčenih 790.461 bonov v skupni vrednosti 107 milijonov evrov. V planinskih domovih je bilo unovčenih 14.241 bonov, kar je 1,8 odstotka doslej unovčenih bonov, v skupni vrednosti 761.000 evrov ali 0,7 odstotka vrednosti doslej unovčenih bonov.
Visoke številke za seboj potegnile tudi posledice
Čeprav so bile številke obiskovalcev slovenskega gorskega sveta spodbudne, pa so bile manj navdušujoče številke Gorske reševalne službe, ki kažejo, da je bilo letos več reševanj zaradi nepoznavanja terena, neizkušenj in preseganja lastnih zmožnosti.
"Posebno pa je treba opozoriti tudi na problem odpadkov in smetenja. Zaradi novih gostov, ki povečini ne poznajo etike obnašanja v gorah, je bilo bistveno več odpadkov v kočah in v določenih predelih tudi ob poteh. Obiskovalce gora, ki redno ali vsaj občasno obiskujejo gore, smo že navadili, da svoje smeti vzamejo s seboj v dolino. Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti tudi glede odnosa do narave, lastne opreme za varno hojo in predvsem vedenja o uporabi planinske opreme ter resničnih pričakovanj ponudbe v kočah," načrte oznani Prašnikar.
Treba je poskrbeti za varnost
Za vse ljubitelje gora, ki se tudi jeseni in pozimi odpravijo v hribe, pa na PZS-ju pozivajo k varnosti, saj so se razmere v gorah zelo spremenile.
Večina visokogorskih koč se v teh dneh zapira, le redke bodo ostale odprte predvidoma do vključno drugega konca tedna v oktobru. Za zdaj ostaja edina stalno odprta visokogorska koča Dom na Komni, do 18. oktobra bo odprt Vodnikov dom na Velem polju. Pretežni del planinskih koč v sredogorju v oktobru preide na zimski čas poslovanja, kar za večino pomeni, da bodo odprte ob koncih tedna in praznikih. Aktualne informacije glede odprtosti koč ima PZS objavljene na www.pzs.si/koce.php.
"Dnevi so krajši. Temperature nizke, pogosto jih spremlja tudi veter, orientacijo pa nam slabša megla, ki v popoldanskem času zakrije podobo planin in vršacev. Planinske poti so mokre, višje lahko že pokrite s snegom, ki razmoči zemljo in jo spremeni v blato, na katerem korak tudi v najboljših planinskih čevljih ni varen. Pozno popoldne so te zaplate snega, blata in moče že pomrznjene in prava past za zdrs. Če je mogoče, se jim izognimo, sicer je nujno, da uporabimo primerno opremo, dereze in cepin. Seveda ju moramo znati uporabljati. V nahrbtnik dodajmo dodatna topla oblačila, tanko kapo, rokavice zamenjajmo za debelejše. Če smo v poletnih dneh kdaj še lovili dan pri sestopu in čisto na koncu uspeli pridobiti nekaj svetlobe iz pametnega telefona, naj bo naglavna svetilka obvezen spremljevalec v nahrbtniku. Izberimo si cilje, ki so nekoliko lažji glede na naše izkušnje in znanje. Ta čas pa je tudi primeren za obnovitev znanja iz zimske tehnike in pregled opreme, kot so plazovna žolna, plazovni nahrbtnik, cepini in dereze. Poleg kakovostnih planinskih čevljev ne bo odveč, če bo na glavi čelada, pod njo pa – pamet. Gore bodo počakale," napotke deli strokovni sodelavec PZS-ja Matjaž Šerkezi.
Svojo nekulturo so iz doline prinesli s seboj v gore. Je kdo pričakoval, da jo ne bodo ?
Da bi bila planinska kultura boljša,pa planinska zveza ni storila prav dosti.Nasprotno.Ljudje se grdo obnašajo na terenu in potem po spletu.Posledica norčevanja iz ljudi po televiziji se zdaj kažejo v hribih,gledajo en drugega kako je oblečen in če ima predpisan… ...prikaži več večnadstropni ruzak,slikajo ljudi pod noge in dajejo posmehljive pripombe.Vseskupaj je postalo prav odbijajoče.Za ljudi ki so komaj začeli hoditi v hribe je vzvišen posmeh na pop tv-ju pač edina prava informacija.
Žabarski kolesariji puščajo samo smeti ker nepoznajo hribovske kulture obnašanja,da bi počistili zasabo.