"Kar pridite naprej, vam razkažem naš center, čeprav je danes za javnost zaprt. Tu lahko vidite različne primerke obvodnih živali, ki jih v zavodu preučujemo. Prav vse smo našli povožene oziroma kako drugače smrtno poškodovane," nam hiti razkazovati svojo nič kaj skromno zbirko vider, kun, bobrov in drugih živali v Vidrinem informacijskem centru AQUALUTRA Marjana Hönigsfeld Adamič, ustanoviteljica zavoda Lutra – Inštituta za ohranjanje naravne dediščine.
Center, ki stoji sredi Krajinskega parka Goričko, odmaknjen od vsega hrupa in dogajanja, je dober primer sobivanja ljudi, narave in živali. Zgrajen je bil v sodelovanju z lokalno skupnostjo, občino in s pomočjo evropskih sredstev. Ker želijo pokazati odgovoren odnos do narave, so za gradnjo izbrali pretežno naravne materiale, med njimi tradicionalne, kot so les, glina, slama. Prizadevali so si ne le, da vsi materiali izvirajo iz Slovenije, temveč so jih skušali najti tudi čim bliže njihovemu centru.
Poleti 2023 je Vidrin center AQUALUTRA odprt ob sredah in petkih od 10.00 do 16.00. Ostale dni je obisk možen po dogovoru z obiskovalci oz. glede na razpoložljivost sodelavcev Inštituta LUTRA. Za dogovor o obisku lahko pišite na elektronski naslov center@lutra.si ali pokličite na VIDRAFON (051 622 111).
Celoten center je v znamenju vidre; po njej je dobil ime, njene vzorce lahko najdemo celo na lučeh, seveda v centru ne manjkajo niti vidrine plišaste igrače. Ne samo to – dejansko je v obliki vidre, kar se lahko vidi s ptičje perspektive. Zasnovan je v obliki dveh paviljonov – dveh vidrinih tačk in je simbolno umeščen med gozd in vodo; med dva ekosistema, ki sta za vidrino preživetje ključna. Prva, že zgrajena tačka je namenjena javnosti, druga raziskovalcem in gostom.
Vidrin center z razlogom stoji v Križevcih – v osrčju Krajinskega parka Goričko. To območje je kot življenjski prostor najštevilčnejše in najbolj vitalne populacije vidre v Sloveniji postalo posebno varstveno območje, ki je vključeno v skupno evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Populacijo vidre si Goričko deli še z dvema zavarovanima območjema – parkoma na Madžarskem in v Avstriji. Zato je vidra tudi pomembna naravovarstvena in hkrati simbolna vrednota, ki povezuje vse tri dele Trideželnega krajinskega parka Őrség-Raab-Goričko. Prav tako občina Križevci v grbu nosi, koga drugega, kot vidro.
Pred teraso, ki je mimogrede s tlorisa vidrina plavalna kožica, nas sogovornica vodi še do ene zanimive postojanke – bivšega domovanja njenega ljubljenčka in posvojenca vidrinega mladiča Valdena.
"Posameznica ga je našla na cesti, povsem nebogljenega, a na srečo nepoškodovanega. Kljub trudu nam ni uspelo najti njegove mame, zato mi ni ostalo drugega, kot da ga obdržim. Čisto se je udomačil, imel je celo igračo in se odzival na ime. Bil je pravi crkljivček," nam razlaga med razkazovanjem njegove hiške in ribnika, kjer je včasih lovil ribe.
Na zavodu Lutra so opozorili, da se je, medtem ko bobra ni bilo, naravno okolje zelo spremenilo. Reke in njihova obrežja so se uklonila potrebam poselitev, kmetijstva in industrije; vodotoki so se spremenili v regulirane kanale brez obrežne zarasti, vse bolj neprijazne vsakršnemu življenju. Z izginjanjem iz narave pa se je bober izgubljal tudi iz zavesti ljudi: "Pozabili smo, kako sobivati z bobrom. Lahko bi rekli, da vsaj toliko kot izguba naravnega življenjskega prostora (habitata) bobru povzroča težave tudi izguba 'družbenega' habitata."
Če Valdena trenutno v centru ni mogoče obiskati, pa je za ogled na voljo razstava AQUALUTRA – Vidra, kraljica voda, ki jo je pripravil Inštitut LUTRA v okviru projekta LIFE, dopolnil pa z rezultati projekta Vidra na pragu prestolnice. Razstava vključuje dermoplastične preparate družine kun (Mustelidae), torej vidre in njenega sorodstva. Vse predstavljene živali so bile žrtve prometa, kar je posebej poudarjeno na spremljevalnem listu vsakega preparata (pripisana je vrsta živali in označeno natančno mesto povoza ter opisan vzrok smrti).
Namen je poudariti nevarnost, ki so ji izpostavljene živali v prometu in opozoriti voznike na večjo previdnost. Temu je bil namenjen projekt Promet in živali (STOPJEŽ). Tudi živali so namreč neprostovoljni udeleženci v prometu, saj smo ljudje pri načrtovanju prometne infrastrukture pogosto spregledali njihove tradicionalne poti.
dezurni@styria-media.si
