Na tisoče gozdnih živali vsako leto konča pod kolesi slovenskih vozil. Najbolj pogosto povozimo srnjad, pogosti so tudi trki z jeleni in divjimi prašiči. Na trgu že vrsto let obstajajo različna odvračala za divjad, ki naj bi preprečevala trke z jeklenimi konjički. In sodeč po raziskavah, v Sloveniji najbolj množično nameščamo naprave, ki so manj učinkovite od sorodnih izdelkov.
Poznamo vohalna, zvočna in svetlobna odvračala. Slednja so pri nas najbolj pogosta, posebej od leta 2016 naprej. Takrat je stekel projekt pod okriljem Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), v katerem so sodelovali upravljavci lovišč in Lovska zveza Slovenije. Do lanskega novembra je bilo z zvočnimi in svetlobnimi odvračali opremljenih 506 kilometrov cestišč na 482 problematičnih odsekih.
Večji del - 401 odsek oz. 418 km, je bil v sklopu DRSI naročila opremljen s svetlobnimi odvračali. Malce manj kot deset kilometrov teh odsekov so obenem opremili tudi z zvočnimi odvračali. "Manjši del - 14 lokalno izpostavljenih odsekov v skupni dolžini več kot 21 km, so z odvračali z lastnimi sredstvi opremile še lovske družine," so nam novembra sporočili z DRSI. "Skupni stroški namestitve odvračal in priprave študij za njihovo nameščanje ter monitoringov učinkovitosti so znašali 570.000 evrov. Največji delež tega denarja odpade na pogodbo, katere določila so bila realizirana med letoma 2018 in 2020 in je obsegala dobavo odvračal, namestitev, dveletno vzdrževanje in monitoring učinkovitosti izvedenih ukrepov," so nam takrat še pojasnili na DRSI.
Skoraj 600 tisočakov je država torej namenila za odvračala, predvsem svetlobna. Gre za modre odsevnike. Odsevniki svetlobnih odvračal niso bili vedno v tej barvi. V preteklosti smo v Sloveniji nameščali bele in rdeče odsevnike, v zadnjih letih naša stroka zagovarja modro barvo.
Raziskujemo že dve desetletji
Že leta 2005 je velenjski Inštitut za ekološke raziskave ERICo potrdil učinkovitost različnih odvračal. V sklopu raziskave so na določenih cestnih odsekih namestili zvočne odvračalne naprave, kemične repelente in svetlobne odsevnike različnih izvedb. Rezultati so pokazali kar 51-odstoten upad povoza divjadi.
"Moti me, da analize učinkov odvračal niso diferencirane. Jemlje se povprečje vseh odvračal, kar ne daje vpogleda v to, kaj je res učinkovito," nam je povedala Darja Štiglic, direktorica podjetja Cervus, ki proizvaja zvočna odvračala.
Slednja je bila del podjetja Eurocontor, ki je že leta 2003 dobilo nagrado časnika Finance za Najpodjetniško idejo, saj je razvilo tehnologijo, s katero je moč zvočna odvračala namestiti na obcestne stebričke. Tri leta kasneje je bil produkt nagrajen še s strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).
"Z gotovostjo trdim, da smo z implementacijo modrih odsevnikov stopili velik korak nazaj v slovenskem cestnem prostoru glede preprečevanja trkov vozil z divjadjo," je zatrdila Štiglic.
Odvračala divjadi ne smejo odvračati od prehoda cestišča, ker bi to lahko omejilo nujne dnevne migracije živali in tako negativno vplivalo na ekologijo in povezanost populacij. Pomemben je čas zadrževanja posamezne živali na cestišču in ubežni čas, ki poteče od trenutka, ko žival zapusti cestišče, do trenutka, ko na mesto potencialnega trka pripelje vozilo.
Mednarodna stroka je zelo skeptična do svetlobnih odvračal, medtem ko je učinkovitost zvočnih odvračal dobro raziskana in večkrat potrjena.
Leta 2013 je Robert Merkac v okviru diplomske naloge na Visoki šoli za varstvo okolja preučeval efekt zvočnih odvračal in ugotovil, da senzorsko prožene zvočne naprave ne vplivajo na število prehodov živali preko cest oziroma na njihove nujne dnevne migracije, kar je pozitivno za ekologijo in povezanost živalskih populacij. Obenem je v raziskavi ugotovil, da zvočna odvračala dejansko znižujejo število trkov oziroma povozov divjadi.
Nemci in Nizozemci ne zaupajo svetlobi
Več mednarodnih raziskav je povsem ovrglo učinkovitost svetlobnih odvračal. Nemški raziskovalci Falko Brieger, Robert Hagen, Daniela Vetter, Carsten F. Dormann in Ilse Storch so leta 2016 preučili rezultate 43 različnih študij, ki so bile narejene v razmaku več desetletij. "Odvračalnega učinka svetlobe ne moremo potrditi," je zapisano v sklepih obsežne študije. "Svetlobni odsevniki niso pomembno znižali števila trkov," je še navedeno.
Podobno je istega leta ugotovil nizozemski inštitut Elsevier, ki je delal raziskavo na 185 cestnih odsekih v Severni Ameriki in Evropi. "Naši rezultati kažejo, da svetlobni odsevniki niso vidno zmanjšali trkov vozil z živalmi," je navedeno v izvlečku raziskave.
"Prepričana sem, da je štiriletno obdobje po omenjenem razpisu zgovorno pokazalo investitorju zaščitnih ukrepov, da jih je treba v prostor umestiti bolj preudarno. Zgolj izgovor, da so zvočna odvračala bistveno dražja od svetlobnih, ni dovolj prepričljiv, da se odpovemo učinkoviti zaščiti, ki jo v Sloveniji uporabljamo že vrsto let. Njene zelo visoke učinkovitosti ni zanikal še nihče od naših znanstvenikov, ki so doslej opravljali študije in monitoringe za DRSI in ga še zmeraj opravljajo," je komentirala Štiglic.
"To opušča vsa Evropa"
Zvočna odvračala na obcestnih stebričkih, ki odganjajo divjad v času ko mimo poteka promet.
"Žal mi je, da smo v zadnjem obdobju pri nas popolnoma demantirali visoko učinkovit ukrep, torej zvočno odvračalo vgrajeno v smerni stebriček, ki ga vklopi hrup motorja in svetloba približujočega vozila. To odvračalo deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. V Sloveniji pa preferiramo ukrep zaščite z modrimi odsevniki, ki ga opušča vsa Evropa. Čez dobro leto bo zunaj študija nemškega Adaca, o njej je nedavno pisal nemški Spiegel, rezultati pa kažejo zelo visoko učinkovitost zvočnih odvračal," je s slovenskimi usmeritvami na tem področju nezadovoljna Štiglic.
"Bojim se, da zvočno odvračalo ne bo več dolgo slovenski produkt, za naše odločevalce pa bo šele takrat postalo zanimivo. Verjamem pa, da bo v naslednjem razpisu morda razkorak med enim in drugim ukrepom veliko bolj razumen in da vodilo ne bo zgolj kvantiteta. Da bomo morda več denarja namenili samim ukrepom kot pa številnim študijam, ki ne odražajo nujno realnega stanja, bistveno pa podražijo same ukrepe," je dejala nagrajena podjetnica.
In kako draga so pravzaprav zvočna odvračala? Eno stane 82 evrov, namestiti jih je potrebno na vsakih 25 metrov. Za odsek dolg 300 metrov torej potrebujemo 12 naprav, kar skupno nanese 984 evrov. Zaščita celotnega odseka z zvočnimi odvračali, ki za razliko od svetlobnih delujejo tudi podnevi in ob slabem vremenu, obenem pa jih ne omejuje umazanija na stebričkih, bi na takem odseku torej stala 2,7 evra na dan, če kot merilo vzamemo enoletno obdobje.
Nov razpis, stare metode
Letos bo v Sloveniji luč sveta ugledal nov razpis, s katerim bo DRSI z odvračali opremila več kot 460 kilometrov problematičnih odsekov. Pričakovanja naše sogovornice niso bila izpolnjena, saj namerava direkcija tudi letos veliko večino sredstev nameniti za modre odsevnike, zvočnih odvračal nameravajo namestiti le za vzorec.
"DRSI izvaja ukrepe za zmanjševanje trkov z divjadjo skladno z rezultati strokovnih podlag, ki v fazi načrtovanja ukrepov obsegajo pregled in analizo večletnih podatkov," so pojasnili na direkciji. Lani so naročili strokovne podlage, katerih predmet je bila tudi analiza uporabnosti podatkovnih virov. "Študija opredeljuje tudi priporočljiv tip odvračal za opremljanje posameznih problematičnih odsekov na seznamu, pri čemer je na večini odsekov predlagana namestitev svetlobnih odsevnikov (modrih odvračal), v manjšem delu pa se na bolj problematičnih odsekih izven območja naselij, krajših od 300 metrov, priporoča namestitev zvočnih odvračal (na skupno cca. 1,5 km odsekov)," so razkrili na DRSI.
"Direkcija bo skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi pristopila k opremljanju v študiji opredeljenih problematičnih odsekov državnih cest v čim krajšem času, pri čemer se bo prioriteta opremljanja opredelila na podlagi enotnih meril za območje celotne države (gostota povoza na kilometer)," so dodali.
Glede na višino sredstev, vloženih na naslov razpisa iz leta 2016, ko je bilo z odvračali opremljenih 506 kilometrov cest, gre ob upoštevanju inflacije in stroškov monitoringa pričakovati krepko več kot pol milijona vložka za letošnji razpis. V obeh razpisih skupaj bo država torej namenila okrog milijon evrov za modre odsevnike.
500 žrtev in ogromna materialna škoda
Po ugotovitvah inštituta Elsevier v Združenih državah Amerike in Evropi vsako leto zaradi trkov z divjadjo umre okrog 500 ljudi. Pogosto smrtnim nesrečam, kjer voznik "iz neznanega razloga" zavije na nasprotni pas ali s cestišča, lahko botruje prav divjad, a tega zaradi pomanjkanja dokazov ni moč zapisati v uradnih poročilih.
Povprečni ocenjeni stroški za trk s parkljarji znašajo več tisoč evrov. Leta 2008 opravljena raziskava pod okriljem znanega ameriškega znanstvenika Johna Bissonetta je povprečen strošek postavila med 2000 in 2500 evrov. V zadnjih 15 letih se je, zaradi splošne inflacije, povečal.
"Najslabši je tisti ukrep, ki ga ni. Če so modri odsevniki dovolj dobri, da bo Slovenija v njih vložila več kot milijon evrov, če bomo v plastiko, ki se je otepamo na vseh področjih, oblekli toliko kilometrov cest in ne bomo upoštevali, da bo tako opevan ukrep morda uspaval voznike vozil, ki se bodo začeli zanašati, da na modrem delu cestišča srne pač ne bo, pa seveda pričakujem, da bo razpis pripravljen tako, da bo podjetje Cervus lahko tudi na sklopu svetlobnih odvračal enakovredno sodelovalo. Svetlobna odvračala imamo v proizvodnem programu že vrsto let, vendar je bila njihova učinkovitost vse do leta 2016 zanikana oziroma prenizka," je še opozorila Štiglic.
Sigurno je ta ideja zrasla na zeljniku Dejana Židana v navezi z visokim politikom Jonasom, zastavonošo v parlamentu stranke SD
ti modri odsevniki ne pomagajo apsolutno nič,tri leta sem vozil ponoči in tam kjer so postavljeni je bilo prav vedno polno srn in jelenov in kolega celo razbil kombi,tako da res škoda denarja za take lari fari zadeve.
vsi skupaj pa ste pozabili še na nekaj . na makete srn, ki (so) stale ob cestah. ja dragi moji. nima smisla divjat 100 na uro po cesti ki pelje ob gozdu, pa še travnike ima poleg, v času ko… ...prikaži večo se divjad pase, zraven pa se ukvarjat z tisto tablo na sredi armaturne plošče v vašem tko fensi avtu. je hecno da se izumlja na stotine pomagal, ki so ena bolj neumna od druge, kot na primer ustvarjanje pasu za reševalce na AC, ni pa nobenega za odkrivanje divjadi in ukrepanje.