Triglavski narodni park (TNP) velja za eno najbolj raznolikih in ohranjenih območij narave v Sloveniji in tudi širom Evrope. Privlačnost tega prostora se odraža tudi na vse večjem obisku, ki pa lahko neugodno vpliva na stanje ekosistemov in življenje tamkašnjih prebivalcev; tako živalskih kot rastlinskih vrst.
V želji, da bi bil poseg v naravo s strani človeka čim manjši in njegovega vpliva živali ne bi čutile, pri Javnem zavodu Triglavski narodni park (JZ TNP) sprejemajo raznovrstne omejitve in pravila. Ena izmed tovrstnih prizadevanj so t. i. mirna območja, ki so ključnega pomena za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst. Namenjena so predvsem varovanju divjega petelina, belke, ruševca, gamsa, planinskega orla in visokih barij. Obiskovanje in druge dejavnosti so na teh območjih časovno in prostorsko prilagojene.
Kljub vsem prizadevanjem naravovarstvenikov in strogemu režimu, ki velja na teh območjih, so številke populacije divjega petelina v Sloveniji nespodbudne. Na območju TNP-ja populacija največje gozdne kure v državi nezadržno upada in šteje do 200 pojočih samcev na rastiščih. Še pred sto leti so divji petelini peli tudi po Ljubljani, med drugim po Rožniku, Šmarni gori in Golovcu. Poseljevali so večino Slovenije, izjema so bili zgolj nižinski deli vzhodne Slovenije in večji del Primorske.
Za glavna območja njegove razširjenosti trenutno veljajo pogorja Jelovice, Mežakle, Smrekovca in Zgornje Mežiške doline, Škofjeloškega hribovja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Pokljuke. Predvsem slednja sodi med eno najpomembnejših območij projekta VrH Julijcev. Glavna vsebina, ki jo je naslavljala Pokljuka, so prav mirna območja in ukrepi za izboljšanje stanja divjega petelina ter visokih barij.
"To sta dva izjemno pomembna elementa biotske raznovrstnosti, ki sta bili na visokem mestu naše upravljalske prioritete. Tudi evropska komisija bdi nad ukrepi, ki jih sprejemamo v želji, da ta dva elementa varujemo," razlaga Andrej Arih, vodja petletnega projekta VrH Julijcev, ki se je zaključil v lanskem letu.
V sklopu projekta so med drugim okrog biatlonskega centra na Pokljuki skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč postavili šest mirnih con za divjega petelina. Še trinjast so jih uveljavili izven pokljuških gozdov.
Prvih 19 mirnih območij so v Triglavskem narodnem parku skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč postavili v okviru projekta VrH Julijcev. Nahajajo se ob gozdnih cestah in planinskih poteh, označena pa so s posebnimi tablicami. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in za gospodarjenje z gozdom ter je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da motorna vozila parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti.
Veseli ga, da so njihova prizadevanja obrodila sadove in se obiskovalci pravil, ki veljajo za mirna območja, vestno držijo. Opazili so, da sta izginila le ena tabla in steber. "To so stvari, ki se redno dogajajo. K ohranjanju naše največje ptice lahko pripomoremo že tako, da hodimo po označenih poteh in ne povzročamo hrupa," pove Arih.
Izzivov veliko, divjih petelinov vse manj
Izzivov je na tem področju še veliko; enega večjih predstavljata bližnja vojašnica in helidrom, ki v času obdobja največje občutljivosti, tj. je v času razmnoževanja divjega petelina med konecem marca do sredine maja, sicer ne deluje. Vseeno pa je zanje zelo moteč, saj divji petelini sodijo med najbolj občutljive vrste na vznemirjanje.
"Letošnji podatki so za populacijo divjih petelinov na Pokljuki katastrofalni. To povezujemo s slabo zimo. Na Mesnovcu, kjer je poleg barij eno redkih območij, kjer velja najstrožji režim, smo našteli le enega samca. Za primerjavo: v prejšnjih letih jih je bilo vsaj deset. Moramo pa vedeti, da število petelinov fluktorira, eno leto jih je več, naslednje manj, čeprav je metodologija vedno ista. Sklepamo, da se je letošnjo zimo najbolj poznala odsotnost snega. Divji petelini tako predstavljajo lažji plen malih plenilcev," razlaga strokovnjak.
V času projekta so strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic samce divjih petelinov označili z oddajniki, kar jim omogoča, da jih lahko spremljajo skozi celo leto. Mirna območja namreč predstavljajo le področja rastišč, torej spomladanskih lokacij, kjer se petelini razmnožujejo. Kaj počnejo preko leta, do zdaj niso vedeli.
"Geometrično spremljanje je pokazalo, kako velike razdalje naredijo in kje se najpogosteje zadržujejo. Ugotovili smo, da v radiju od 100 do 200 metrov od označenih planinskih poti divijih petelinov nismo zaznali. Spremljanje je tako potrdilo nenapisano pravilo, da sodijo med najbolj občutljive vrste na vznemirjanje," enega izmed pozitivnih aspektov omenjenega projekta še izpostavi Arih.
V letošnjem letu imajo na Pokljuki poleg tega nekaj težav tudi z lubadarji, ki se širijo po tamkajšnjih smrekah. Ta pojav je v največji povzročila suša, ki so ji bili priča poleti. A tega problema so se upravjavci lotili z veliko mere resnosti in ažurnosti. Vsako smreko, ki kaže že manjše znake napadenosti, so označili z rdečo piko in jo izločili iz sistema.
dezurni@styria-media.si
saj ni čudno saj nimajo miru pred ljudmi,ki jih je po vseh gozdovih polno!
Divjadi je veliko več kot pred desetletji in nekatere vrste zaradi dopuščanja takega stanja pač potegnejo "kratko".
Nekdaj sem v dolini blizu Lj pogosto videval divjega petelina. Ko je začel divji prašič delati masovno škodo po kulturni krajini, je tudi petelin izginil. Gre torej za neravnovesje med samimi divjimi živalmi. Prašič ima izreden množitveni potencial. V Kaliforniji… ...prikaži več so izračunali, da je ga treba vsako leto odstraniti vsaj 70%, da se zgolj ohranja stalež. Divje živali se na človeka navadijo, še prehitro. Ne more pa kura oskrbeti zaroda, če jo varuje prašič! Mljask....