Vlada prebivalce vztrajno nagovarja k uporabi javnega prevoza, železnice pa pogosto omenja kot hrbtenico trajnostne mobilnosti. A ko govorimo o potniški izkušnji, je ključno predvsem dvoje: udobje in potovalni čas. Slovenske železnice poudarjajo, da so v zadnjih letih posodobile vozni park in dvignile kakovost prevoza, kar nedvomno drži. A drugo vprašanje, ključno za ljudi, ki bi radi čimprej prišli na cilj, ostaja: ali danes potujemo hitreje kot leta 2005?
Odgovor ni samoumeven. Podatke smo našli v arhivu revij Nova proga, glasilu Slovenskih železnic, ter v aktualnih voznih redih. Ker v arhivu revij niso navedene vse takrat obstoječe povezave, ni nujno, da smo našli ravno najhitrejšo takratno povezavo, medtem ko smo za primerjavo z današnjim dnem na spletni strani Slovenskih železnic izbrali najhitrejše možne povezave. Kljub temu so se na treh od štirih relacij potovalni časi zagotovo podaljšali.
Razlogi za podaljšanje potovalnih časov so, kot poudarjajo na Slovenskih železnicah, predvsem infrastrukturni.
"Brez sodobne infrastrukture hitrejša potovanja niso mogoča"
Pri Slovenskih železnicah poudarjajo, da sami niso investitor v infrastrukturo – to je država. In prav pomanjkanje vlaganj v zadnjih desetletjih je po njihovem glavni razlog za dolgotrajne vožnje in občasne zamude. "Dejstvo je, da je bilo v Sloveniji od osamosvojitve naprej na področju razvoja železniške infrastrukture narejeno premalo, zato so nadgradnje in investicije v železniško omrežje nujne. Brez sodobne in zmogljive infrastrukture pa ni mogoče zagotavljati večjih hitrosti in s tem hitrejših potovanj," poudarjajo.
Ob tem dodajajo, da ima Slovenija 1208 kilometrov prog, od tega kar 72,5 % enotirnih. To močno omejuje pretočnost in hitrosti. Obenem na številnih odsekih potekajo prenove, ki vozne čase začasno podaljšujejo, a naj bi dolgoročno prinesle hitrejše proge.
"Vlaki – podobno kot vozila na cesti – lahko vozijo le tako hitro, kot to dovoljujejo predpisi in obstoječa infrastruktura," dodajajo.
Kje so največje omejitve?
Zasavje (Ljubljana–Zidani Most)
Med zahtevnejše odseke v slovenskem železniškem omrežju po besedah odgovornih na Slovenskih železnicah zagotovo sodi proga skozi Zasavje, med Zidanim Mostom in Ljubljano, kjer zaradi zavitega poteka proge višje hitrosti trenutno niso mogoče. "V zadnjih letih so bile na tem odseku prenovljene posamezne postaje in nameščene sodobne signalnovarnostne naprave, kar je izboljšalo vodenje železniškega prometa, a bo za občutno povišanje hitrosti vendarle potrebna gradnja novih odsekov proge," dodajajo. Postopki za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) že tečejo, če bo načrtovana prenova izvedena, pa bo potek proge manj zavit in bo omogočal višje hitrosti. Potovalni časi med Ljubljano in Zasavjem bi se tako lahko približali vožnji po avtocesti ali jo celo presegli, saj vlaki povezujejo središča mest.
Ljubljana–Maribor
Ljubljana–Koper
Na Slovenskih železnicah pravijo, da so se vozni časi sicer v zadnjih letih predvsem na račun novih potniških garnitur s hitrejšimi pospeški skrajšali za približno 15 minut, a ključni preskok bo prinesel drugi tir Divača–Koper, ki naj bi bil zaključen v prvi polovici 2026. V pripravi je tudi obsežna prenova proge Ljubljana–Divača, s katerim se bodo po zaključku del hitrosti na prenovljenih odsekih dodatno povečale. Tako kot pri progi skozi Zasavje se tudi na tem delu omrežja pripravlja državni prostorski načrt (DPN) za nove odseke med Borovnico in Logatcem ter med Postojno, Pivko in Divačo, ki bodo omogočili manj zavit potek proge in s tem višje hitrosti.
Ljubljana–Jesenice
Na gorenjski progi Jesenice–Ljubljana je bila v zadnjih letih prenovljena proga med Jesenicami in Kranjem ter več postaj, kar je omogočilo višje hitrosti in nekajminutno skrajšanje potovalnih časov – predvsem za direktne vlake z manj postanki, pravijo na Slovenskih železnicah. Tudi uvedba novih dvonadstropnih garnitur Stadler je dodatno povečala kapaciteto vlakov in povečala udobje potnikov, a glavna omejitev gorenjske proge ostaja njena enotirnost, ki omejuje število vlakov in s tem vpliva na načrtovanje voznih redov. V pripravi je državni prostorski načrt (DPN) za novo dvotirno progo do Kranja, ki bo omogočila višje hitrosti in večjo pretočnost prometa.
Ponekod je pot krajša z vlakom kot z avtomobilom
Na Slovenskih železnicah dodajajo, da pot z vlakom v prometnih konicah v primestnem prometu že sedaj ponekod velja za hitrejšo obliko prevoza v primerjavi z avtomobilom. Med ključnimi takšnimi odseki naštejejo Kranj–Ljubljana (od 25 minut naprej), Grosuplje–Ljubljana (od 25 minut naprej), Borovnica–Ljubljana (od 22 minut naprej), Laško–Celje (od 8 minut naprej), Zidani most–Celje (od 22 minut naprej), Škofja Loka-Ljubljana (od 19 minut naprej), Rače–Maribor (od 12 minut naprej), Ptuj–Maribor (od 32 minut naprej).
Kljub daljšim potovalnim časom je udobje večje
Čeprav infrastruktura ostaja največja omejitev, so Slovenske železnice v zadnjih letih bistveno modernizirale svoje storitve. V vozni park so vložili približno pol milijarde evrov in kupili 72 novih garnitur, medtem ko se stare postopoma izločajo iz prometa. Če je bila še pred petimi leti povprečna starost potniških garnitur več kot 40 let, je danes povprečna starost za skoraj polovico nižja in znaša le še 22 let.
Poleg tega so v zadnjih letih postavili 156 kartomatov po vsej državi, vzpostavili spletni nakup vozovnic, omogočili mobilni nakup preko svoje aplikacije, ter vse novejše vlake opremili z Wi-Fi signalom. Več prostora namenjajo tudi za prevoz koles, vsi novi vlaki pa so prilagojeni gibalno oviranim osebam ter zasnovani v skladu z zahtevami sodobne interoperabilnosti – med drugim z uporabo sistema ETCS.
Vsako leto dodajajo nove povezave tako v notranjem kot v mednarodnem prometu, opažajo pa, da število potnikov na vlakih raste iz leta v leto. "V letu 2024 smo prepeljali 16,8 milijona potnikov, v obdobju med januarjem in avgustom v letošnjem letu pa že 13,6 milijona potnikov, kar predstavlja 17,6 % rast v primerjavi z istim obdobjem lani," pojasnjujejo.
Težave tudi z zamudami, razlogi so različni
Le zanemarljiv delež vseh zamud lahko na Slovenskih železnicah pripišemo potniškemu prometu, trdijo odgovorni: "Največ jih nastane zaradi nujnih vzdrževalnih in investicijskih del ter drugih izrednih dogodkov na progi (npr. povoženje, neupoštevanje CPP, vandalizem in drugo), pri čemer na železnici obvozi, ki jih priročno izkoristimo na cestnem omrežju, niso izvedljivi. Zaradi navedenega moramo organizirati nadomestne avtobusne prevoze, ki so kategorizirani kot vlak. Ti v cestnem prometu pridobijo zamude zaradi zastojev in posledično zamudo 'pridela' tudi vlak, ki čaka na zvezo," razložijo.
Prav tako po njihovih besedah "veliko vlakov iz tujine v Slovenijo pride z zamudo, posledično se zaradi obstoječega omrežja (in enotirnosti) zamude prenesejo na celotno omrežje".
"Kljub temu so, tako kažejo preverljivi statistični podatki, vlaki še vedno razmeroma točni: kar 75 odstotkov vseh vlakov je rednih, 13 odstotkov vlakov pa ima zamudo do največ 10 minut," sklenejo.
