Marsikateremu slovenskemu zdravniku se je včeraj povesil nos. Zakaj se je predsednik republike odločil za operacijo v Innsbrucku, čeprav znajo takšne posege enako dobro opraviti tudi v Celju?
Poudarimo najprej, da o predsednikovi odločitvi ne moremo dvomiti. Kot vsak državljan ima pravico odločati o izbiri zdravnika. Pri tem ni nujno, da se ozira na mnenje javnosti.
Nenavadno pa je, da so se na javno mnenje požvižgali njegovi svetovalci. Niso predvideli odziva zdravnikov in laične javnosti. In zato niso pripravili prepričljivega pojasnila, zakaj jim slabih 400 robotskih operacij prostate innsbruškega zdravnika vliva bistveno več zaupanja kot dobrih 80 primerljivo uspešnih operacij v Celju.
Da so si v kabinetu privoščili takšen fiasko, je presenetljivo še zlasti zato, ker je med svetovalci tudi Franc Hočevar, človek z dolgoletnimi izkušnjami v zdravstvu in tudi nekdanji predavatelj na fakulteti za zdravstvene vede. Težko razumemo, zakaj človek s takšnimi izkušnjami ni predvidel, kako bodo informacijo sprejeli zdravniki in javnost.
Ni bilo prvič. Tokratni fiasko Türkovih svetovalcev ni bil prvi. Najodmevnejši je bil nakup izjemno dragih letalskih kart. S čim se ukvarjajo v Türkovem kabinetu, pa sem pred časom izkusil tudi sam. Po pomoti so mi namreč pošiljali šale, ki so jih na službene spletne naslove prejemali člani kabineta. Povsem neresno in neprofesionalno ravnanje. Člani Türkovega kabineta so dejansko amaterji.
