Slovenija
54 ogledov

Anže z zamaški do novega življenja

Nesreča na štajerski avtocesti, 17. januar 2009. (Foto: Osebni arhiv) Žurnal24 main
Zgodba o uspehu: ko je Anže pred dobrim letom v prometni nesreči izgubil nogo, se mu je življenje postavilo na glavo. A ker ni obupal, je danes že praktično na cilju − lahko bo zaživel z novo protezo.

Za mladega Anžeta Pratnemerja se je življenje bistveno spremenilo 17. januarja lani, ko mu je na avtocesti počila guma. S pomočjo avtomehanika iz AMZS je zamenjal gumo, nato pa je v njiju priletel tovornjak. Avtomehanik je umrl, Anže pa je čudežno preživel, a izgubil desno nogo.

Po nekaj dneh kome se je zbudil, a nekaj dni nato ni vedel, da mu manjka noga. "Šele tri mesece po nesreči sem začel dojemati, da bo zdaj drugače," nam pove in opiše občutke, ki so sledili v naslednjih mesecih: "Še enkrat sem se moral naučiti hoditi. Najprej si kot raca, spremlja te bojazen, da boš padel, več energije vlagaš v vse."

Zbrali 118 ton zamaškov
Po nesreči se je s svojo prihodnostjo obremenjeval manj kot njegovi bližnji. Kmalu je sodelavka njegove mame predlagala, da bi začeli zbirati zamaške, s katerimi bi lahko kupili protezo. Nabrati bi morali okrog 140 ton zamaškov, saj proteza stane med 40.000 in 50.000 evrov, ena tona pa je vredna 300 evrov.

Akcijo so zaključili decembra, zbrali pa so 118 ton, za kar so dobili 33.000 evrov. Preostalo bo Anže kril s svojimi sredstvi in pomočjo donatorjev.

Več informacij o Anžetu najdete na njegovi spletni strani.

Danes ima 25-letnik z Iga že drugo protezo, precej podobno tisti, ki jo bo dobil v kratkem. 12. maja se namreč odpravlja na sejem protetike v Nemčiji, kjer bo dobil bolj natančno predstavo o protezi, ki si jo lahko privošči. Kakšen mesec bodo potekala še testiranja, nato pa bo proteza njegova.

Anže danes hodi povsem normalno. Redno hodi na rehabilitacijo in vadi v fitnesu. Pomembno oporo v življenju mu predstavlja dekle Zala. Do konca Fakultete za računalništvo in informatiko ima še tri izpite, ki jih namerava opraviti letos. Redno je zaposlen v podjetju Oxylus kot programer internetnih strani.

"Lahko bi bilo slabše," pove nekoliko v šali. Medtem ko bi številni na njegovem mestu obupali, je on uspel z optimizmom premagati izgubo noge pri komaj 24 letih. "Tudi ljudje so mi radi priskočili na pomoč. Na prvem mestu so bili bližnji in prijatelji. Številni so me obiskovali v bolnici, pošiljali kartice ... Obiskal me je tudi voznik tovornjaka. Do njega nimam zamer, saj vem, da tega ni storil zanalašč in verjetno je potreboval precej poguma, da me je obiskal."

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.