Brane KüzmičBodimo avtomobilisti boljši in pazimo na motoriste.
"Potrebno se je zavedati, da k prometnim nesrečam, ki imajo za posledico poškodbo ali smrt motorista, veliko prispevamo tudi vozniki osebnih vozil. Poleg osveščanja motoristov je potrebna tudi pozornost nas avtomobilistov," nam zatrdi inštruktor varne vožnje Brane Küzmič.
"Motoriste, ki se ob prvem lepem vremenu zapodijo po cestah, lahko brez kančka slabe vesti označimo za adrenalinske odvisnike. Vendar pa je dejstvo, da naše oči motoristov na cesti niso navajene. Hitrost avtomobila, ki se nam približuje od zadaj, lahko ocenimo, hitrost motorista pa zaradi višje hitrosti ponavadi ocenimo napačno," poudari Küzmič. Po njegovem mnenju je prepričanje voznikov osebnih vozil, da motorist lažje spelje ovinek, napačna. "Motorist naredi ovinek težje kot avtomobilist, zato od njega ne moremo pričakovati okretnosti. Če ga vidite za seboj, se le umaknite."
"Brezobzirni motoristi, ki se na ceste zapodijo brez čelade, ne razmišljajo o drugih udeležencih v cestnem prometu, saj niso sposobni razmišljati niti o svoji lastni varnosti. Gre za neke vrste bolezen, ki je ne bodo ozdravile kazni. Tukaj bodimo avtomobilisti boljši in pazimo na motoriste," konča.
Lansko leto se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšalo število prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil. V prometnih nesrečah je leta 2010 umrlo 23 (31) motoristov. Med umrlimi je bilo 17 voznikov motornih koles (28) in 6 voznikov koles z motorjem (3). V prometnih nesrečah se je hudo telesno poškodovalo 211 (246) voznikov, lahko telesno poškodovanih pa je bilo 679 (874) motoristov.
Policisti svetujejo:
– Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
– Motoristično čelado si pravilno zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
– Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.
– Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
– Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.
– Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
– Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
Poudarimo, da je reakcijski čas v idealnih pogojih 0,6–0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali če ste utrujeni. To lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.
