Poslanci Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) niso izpustili iz sistema plač v javnem sektorju. Direktor AZN Mihael Perman je ocenil, da bi se z izločitvijo zagotovila večja neodvisnost agencije in opozoril, da tudi Banka Slovenije izvzeta iz sistema plač v javnem sektorju.
Volitve. Poslanci so število starostnih razredov, ki bodo volili predstavnike v skupščino, s tri povečali na pet. Če bi bili razredi trije, bi imeli zavarovanci, mlajši od 45 let, v 45-članski skupščini Vzajemne le 15 članov. Ministrstvo za zdravje bo sicer predlagalo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bo pomenilo ukinitev Vzajemne, vsaj take, kakršna je zdaj.
Razpad sistema
"Če izločite to agencijo, bi morali vse," je opozoril poslanec SDS Andrej Vizjak. "Ta izjema bi pomenila prvi korak k razpadu sistema," pa je dodal Radovan Žerjav, SLS.
"Srž problema ni v tem, da je AZN v sistemu, ampak, da je ta sistem pretog in ne omogoča nagrajevanja," je ugotavljal poslanec SD Luka Juri. Tudi Žerjav se je strinjal: "Sistem ne omogoča nagrajevanja izvrstnih uslužbencev. Odgovor na to vprašanje bomo morali najti, sicer sposobnih ljudi za odgovorne funkcije ne bomo mogli najti."
Kdo bo imenoval
Odprto je ostalo tudi vprašanje, kdo bo v prihodnje predlagal in imenoval direktorja AZN. Člani odbora so se ogrevali, da bi vlada ne bi imela niti pravice predloga, ampak bi ga po izvedbi javnega razpisa dala parlamentarna mandatno-volilna komisija. Nato pa so vladi naložili, da v 30 dneh pripravi pregled imenovanj šefov nadzornih organov, odločitev pa bodo sprejeli, ko bodo videli ta pregled. "Za neodvisnost je bolj od plač pomembno, da vodstvo imenuje parlament, da javnost spremlja in lahko tudi opozicija kaj pove, ne pa da vlada mešetari stran od javnosti," je opozoril Vizjak. Na argument, da se agencija financira sama pa je Vizjak odvrnil, da gre za predpisane takse in zato paradavek. Tudi predsedujoči Bogdan Čepič (SD) se je strinjal, da neodvisnost ni odvisna od plač.
Vzajemna: kako bo, če bo
Velik del triurne razprave so poslanci namenili tudi Vzajemni. Vlada je predlagala, da bi pri volitvah svoje kandidate predlagale tri starostne skupine, poslanci pa so se strinjali, naj jih bo raje pet. Če bi bili razredi trije, bi imeli zavarovanci mlajši od 45 let v 45-članski skupščini Vzajemne le 15 članov, starejši pa 30. Opozoriti velja sicer, da namerava ministrstvo za zdravje predlagati ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bo pomenilo ukinitev Vzajemne, vsak Vzajemne, kakršno poznamo.
POGOVOR
Mihael Perman, direktor AZN
Kako komentirate dejstvo, da vas poslanci ne spustijo iz sistema javnih plač?
Ta sklep je pričakovan glede na javnofinančno situacijo. Še vedno pa menim, da dosledna izpeljava neodvisnosti in samostojnosti pripelje do sklepa do izvzema iz sistema. To ni diskusija o plačah, ampak o dosledni ločitvi agencije od vlade. Znotraj našega finančnega načrta prostora za dvig plač ni. Iz sistema bi bili radi izvzeti bolj zaradi prožnosti pri nagrajevanju in najemanju nove delovne sile, pa tudi pri napredovanjih, ki so v javnem sektorju zelo togo določena.
V sistemu tudi univerzitetni profesorji in ustavni sodniki. Če sledimo vašem sklepanju so tudi oni odvisni od vlade?
Pri nas je še ena druga razlika, nas financira trg in ne neposredno proračun. Agencija je v desetih letih nakazala v proračun 1,6 milijona evrov. To je bil presežek zbranih sredstev nad finančnim načrtom. Denarni tok je bolj v proračun kot iz proračuna.
Kaj pa Agencija za trg vrednostnih papirjev?
To je sestrska agencija ki je v popolnoma enakem položaju. Nadzor finančnega trga je bolj specifičen kot kakšna druga agencija, to izpostavljajo tudi mednarodne institucije.
Če bi AZN in ATVP prišel pod okrilje Banko Slovenije, ki ni v sistemu plač v javnem sektorju, bi bil problem rešen?
Da, potem bi se rešil sam od sebe.
Pričakujete, da bo do združitve prišlo?
Ocenjujem, da bo ideja še naprej aktualna. Mednarodni denarni sklad, ki ga je vlada prosila za nasvet, je združevanje priporočil, a opozoril, naj se ne izvaja prehitro. V naslednjih dveh letih se bo zavarovalna zakonodaja temeljito spremenila, zato so ocenili, da takrat ni najboljši čas za združevanje. Vsaka reorganizacija za določen čas ohromi nadzor. So pa združevanje priporočili. Nenazadnje smo ena od zadnjih držav, ki nima združenega tega nadzora. Nekateri imajo to pod okriljem centralnih bank, večina pa izven centralne banke.
