Z novim letom je začela veljati določba zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je zvišala prispevke za napotene delavce. Črtana je bila določba v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je delodajalcem omogočala, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. Posledično so imeli ti delavci nižje pravice iz socialnih zavarovanj, vključno s pokojnino.
V gospodarstvu že dlje časa opozarjajo na negativne posledice sprememb, razočarani so tudi, ker vlada v devetmesečnem prehodnem obdobju pred začetkom njihove uporabe kljub drugačnim obljubam ni poskrbela za rešitve, s katerimi bi odtehtala te podražitve. "Razlog je bil v tem, da država ni znala pripraviti ustrezne analitične podlage, na podlagi katere bi se lahko odločala. Teh podatkov ni uspela pripraviti vse do danes, torej v 15 mesecih," je za STA opozoril izvršni direktor pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.
Neto plača nižja do 14 odstotkov
Delodajalci so že lani izračunali, da naj bi se neto izplačila delavcev skladno z novostmi v primeru enake bruto plače znižala za med 13 do 14 odstotkov, strošek plač za delodajalca pa povečal za okoli deset odstotkov. V primeru, da delavec ohrani neto plačo, pa naj bi strošek plače za delodajalca porasel za okoli 30 odstotkov.
GZS je med 8. januarjem in 13. februarjem izvedla tudi anketo, v kateri so pretežno sodelovala podjetja s sedežem v podravski regiji, čeprav, tako Gorenšček, problematika zadeva podjetja iz celotne Slovenije.
Selilo bi se 62 odstotkov podjetij
Spremembe se po njegovih besedah kažejo že tudi v statistiki, saj je izvoz v prvem letošnjem četrtletju po podatkih državnega statističnega urada medletno upadel za 6,5 odstotka.
Prizadeti so sicer predvsem izvozniki gradbenih in tehničnih storitev, katerih izvoz je lani dosegel 2,3 milijarde evrov, "kar predstavlja skoraj štiri odstotke bruto domačega proizvoda države".
"Z vztrajanjem pri sedanji zakonski rešitvi po našem mnenju izgubljamo vsi, tako podjetja kot država. Podjetja zato še naprej razmišljajo o selitvi dejavnosti v tujino. In če bomo še dolgo odlašali s spremembo, je vprašanje, ali se bodo odločila za vrnitev nazaj," je opozoril Gorenšček.
Rešitve bo iskal ESS
Socialni partnerji so ob nedavni obuditvi socialnega dialoga že vzpostavili posebno delovno skupino Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za to vprašanje, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva za finance. Delo bo začela jeseni.
Delodajalska stran kot rešitev predlaga izenačitev napotenih delavcev v gospodarstvu z napotenimi javnimi uslužbenci, ki na razliko med slovensko plačo in dodatkom za delo v tujini plačujejo samo prispevke, dohodnine pa so oproščeni - zaradi te neenake obravnave je zakon o čezmejnem izvajanju storitev tudi predmet ustavne presoje.
"Vzpostavitev modela olajšave na dohodnino je potrebna zaradi dvojnih življenjskih stroškov, ki jih nosijo delavci, ki delajo v tujini, saj jim v času začasne napotitve ostanejo določeni fiksni stroški doma, denimo najemnina za stanovanje, hkrati pa morajo nositi vse stroške začasnega bivanja v tujini," je utemeljil predstavnik GZS. "To razumejo v drugih državah, na primer v sosednji Avstriji, kjer se napotenim delavcem prizna dohodninska olajšava, seveda pod določenimi pogoji, glede na dejavnost, oddaljenost od meje in tako naprej, na katere smo pripravljeni pristati tudi pri nas," je povedal.
Še ena možna rešitev pa je po njegovih besedah model, kot ga ima Hrvaška, kjer so delavci upravičeni do terenskega dodatka - povračila, ki je prosto bremen - oz. izenačitev napotenih delavcev z delavci v transportni dejavnosti mednarodnega prometa.
Sindikati za pravna sredstva zoper Hrvaško
Luka Mesec
Ker se slovenska podjetja selijo na Hrvaško, kjer ravnajo tako, kot je pred spremembami zakonodaje ravnala Slovenija, Mesec predlaga, da Slovenija proti Hrvaški uporabi enaka pravna sredstva, kot jih je Avstrija proti Sloveniji. "Tudi Hrvati kršijo skupna pravila na trgu in ne vem, zakaj to kot država dopuščamo. Na ta način se bomo tudi mi razbremenili dampinške in nelojalne konkurence s strani hrvaških podjetij in njihovih napotenih delavcev," je podčrtal.
Ministrovemu predlogu so naklonjeni tudi v sindikalnih vrstah.
Še nikol ni bla, jo bomo pač sanirali, kot že parkrat prej. Verjetno manjka denarja za dobičke uprav, zato bo treba zafilat bančno luknjo.
Denar ni nič . Vse drugo prej šteje
Kr naj gredo ! Čas je da se znebimo dvomljivcev in zgradimo kvaliteto.