"Francija se sama ni sposobna sfinancirati, ampak je odvisna od kapitalskega priliva iz tujine. Poleg tega sta oba primanjkljaja (primanjkljaj tekočega računa in javnofinančni primanjkljaj) v vsakem primeru višja od povprečja v evroobmočju," je dejal Jan Poser iz banke Sarasin.
"Francija je v bližini držav PIIGS, ki prav tako beležijo dvojni deficit v tem obdobju, in oddaljena od najmočnejših držav evroobmočja," je povedal Poser in izrazil prepričanje, da bi se lahko država, če ne bo resno pristopila k varčevalnim ukrepom, sama znašla pod pritiskom vlagateljev državnih obveznic.
Ekonomist ob tem, kot poroča CNBC, opozarja še, da Francije tako ne bodo doletele le nižje bonitetne ocene, ampak tudi odhod tujih investitorjev.
Nekaj podobnega se je dogajalo leta 1993, ko francoska centralna banka ni želela slediti nemški centralni banki pri dvigu obrestne mere.
Ob tem sicer meni, da lahko Franciji pri rešitvi težav veliko pomaga konkurenčna francoska industrija, dobri demografski podatki in nizki stroški servisiranja dolga.