"Zdi se mi, da je zanimanje za vpis na gimnazije v zadnjih letih nekoliko splahnelo," pravi bralec. "Opažam, da starši, predvsem na podeželju spodbujajo otroke, da se vpisujejo v programe, ki po štirih letih nudijo poklic, češ, kaj boš hodil na gimnazijo, ko po štirih letih nisi 'nič'."
Njegovo opažanje potrjujejo številke, prikimujejo pa mu tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič.
PREBERITE:
-
Intervju: "Avtoserviser ni več umazan"
-
Delodajalci pogrešajo iskrive mlade
-
Z istimi vatli merijo nagrade iz fizike in klekljanja
Dodajajo, da se uvrščamo med tiste države EU, ki imajo dokaj dobro strukturo izobraževanja, saj se nekaj več od 60 odstotkov mladih odloča za poklicno in strokovno izobraževanje, pri čemer prav za poklicno izobraževanje okrog 20 odstotkov.
Vpis na gimnazije pada od leta 2009/10
Če se je v gimnazijske programe v šolskem letu 2009/10 v prvi letnik vpisalo 8542 otrok oz. 39,3 odstotka vseh dijakov v prvem letniku, se jih je v šolskem letu 2014/2015 le 6841 ali 34,6 odstotka.
Za razliko od njih vpis v programe srednjega tehničnega in strokovnega izobraževanja, kljub manjšim generacijam ostaja konstanten.
Leta 2009/10 se je v te programe vpisalo 8405 otrok oz 38,7 odstotkov vseh dijakov, v šolskem letu 2014/15 pa je programe STSI vpisalo nekoliko manj otrok, 8091, a v odstotkih se je njihov delež v razmerju do drugih programov, predvsem gimnazijskega, povečal in znaša 40,9 odstotka.
Kljub manjšim generacijam vpis na STSI konstanten
V šolskem letu 2013/14 je bilo v programe STSI vpisanih 8091 otrok ali 41,1 odstotka dijakov, v gimnazijske pa le 7051 otrok ali 34,8 odstotka dijakov.
V šolskem letu je bilo v prvem letniku skupaj 21.737 dijakov, v letu 2014/15 pa zaradi manjših generacij le še 19.795.
dezurni@zurnal24.si
Problem gimnazije je da je preveč abstraktna v določenih pogledih. Na eni strani ti daje ogromno akademsko moč, na drugi te pa siromaši pri praksi. Lahko si premeten, dober pa ne boš akademsko nadarjen in boš imel težave z fromalnim… ...prikaži več izobraževanjem. Večkrat videno. Naše šolstvo rabi več prakse, več dostopnih prekvalifikacij, več vajeniškega sistema.. S tem se bo dvignila zaposlenost. Danes ni več tako kot včasih ko si imel en poklic do konca življenja. Zato bi se moralo dopustiti večkratno prekvalifikacijo.
znanje kot ti ga da gimnazija, ne nudi nobena druga srednja šola. sam sem vedno zavidal vsem mojim kolegom, ki so imeli pametnejše starše in so razumeli dodano vrednost, ki ti jo da gimnazija. ni pa za vsakega...
Eh, površen je, gimnazijci (klasični) pa niso taki. Sicer pa meni se je gimnazija splačala. Naredil faks in še kaj, zaposlitev dobra in se samo čudim siromakom, ki se je bojijo, pa se bojijo malo potruditi, učiti,... nato pa opazič,… ...prikaži več kako švoh je obzorje takih, ki gimnazije niso videli od znotraj....jao, jao.