Število bolniških dni iz leta v leto pada. "Delež izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS in delodajalcev skupaj dolgoročno izkazuje trend upadanja," pojasnjuje Damjan Kos iz Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od leta 2003, ko je znašal 4,7 odstotka, je padel na štiri
odstotke leta 2015. "Po nekaterih ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah je
bolniški stalež med 3,2 do 3,5 odstotke optimalen in ga ni moč brez škodljivih učinkov še naprej
zniževati. Na ZZZS zato ocenjujemo, da se Slovenija temu deležu še ni približala."
PREBERITE ŠE:
-
Hitra upokojitev je birokratska, neokusna rešitev neobčutljive družbe
-
Omejitev trajanja bolniške na leta ali leto in pol
-
Nova pravila glede bolniške za otroke
-
Nadomestilo za brezposelne do tisoč evrov
-
Dopoldne kemoterapija, popoldne pa delat
Razlog za to je po oceni ZZZS ureditev, ki bolniškega staleža časovno ne omejuje, a to namerava ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc odpraviti. Bolniki, ki ne bodo pozdravljeni v 12-ih mesecih, bodo glede na predlog zakona o zravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prisiljeni v status začasnih invalidov. A to, pravijo v ZZZS, ni nobena slovenska posebnost. Takšno urediev, kot jo imamo sedaj, s časovno neomejenim trajanjem bolniškega staleža med evropskimi državamo poznajo le še v Bolgariji.
Na dan 31. decembra 2015 je bilo v Sloveniji 4.589 oseb, katerih bolniški stalež je bil daljši od
enega leta. Nad pet let je bilo na bolniškem 73 oseb, najdaljši bolniški stalež pa je znašal sedem
let.
Slovenija po bolniških v sredini
A kljub takšni ureditvi Slovenija po odstotkih bolniških staležev ne sodi v vrh evropskih držav.
"V letu 2015 je bila v Sloveniji stopnja bolniškega staleža oz. skupni odstotek izgubljenih
delovnih dni na ravni 4 odstotkov, dva v breme delodajalcev in dva v breme ZZZS, kar je manj kot nekatere države z višjimi stopnjami, kot so Belgija, Švedska, Češka, Slovaška, kjer znaša nad pet odstotkov," pojasnjuje Kos. "Hkrati pa večja kot znaša v nekaterih državah z nižjimi stopnjami,kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija, kjer znaša stopnja bolniškega staleža med 3,0 in 3,5 odstotka."
Slovenija se nahaja nekje vmes in je po tem podatku primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko in Španijo. Pri tem je potrebno poudariti, da so zaradi odsotnosti uradnih podatkov na ravni EU ali OECD navedeni podatki o stopnjah absentizma v državah EU iz posrednih virov in so zato manj zanesljivi, predvsem zaradi razlik v metodologiji.
V letu 2015 je ZZZS opravila 3.485 nadzorov, med katerimi je bilo največ delavcev, samozaposlenih, kmetov ter zavarovancev, ki so prejemniki denarnih nadomestil po prenehanju delovnega razmerja oz. iz sredstev zavoda za zaposlovanje.
Največ kršitev med kmeti in samozaposlenimi
Nadzore so tako kot v prejšnjih letih opravljali ciljano, pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, pri katerih dejansko večkrat prihaja do kršitev ravnanja v času "bolniškega staleža", kot so samozapolesni. "Tudi v letu 2015 so se kršitve po ugotovitvah
laičnega nadzornika nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje
pridobitnega dela," razlaga Kos. "Od skupno 3.485 izvedenih laičnih kontrol je bilo v 208
primerih ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela."
Največ kršitev je bilo ugotovljenih pri izvajanju nadzora pri delavcih, in sicer v 53 odstotkih
(110 primerov), pri samozaposlenih so bile kršitve zaznane v 37 odstotkih (77 primerov), pri
kmetih v devetih odstotkih (19 primerov) in najmanj pri prejemnikih nadomestila, kjer je so
kršitve zaznali pri dveh zavarovancih.
Največji delež kršitev glede na opravljene nadzore po posameznih kategorijah zavarovancev je bil ugotovljen pri kmečkih zavarovancih, ki se je v primerjavi s preteklim letom občutno zvišal in
znaša 9,2 odstotka, pri samostojnih zavezancih, kjer so kršitve ugotovili v devetih odstotkih, a
se je odstotek v primerjavi z letom poprej znižal.
Delež ugotovljenih kršitev pa se je zvišal tudi prejemnikih nadomestila iz naslovabrezposelnosti in po prenehanju delovnega razmerja, vendar je to zvišanje zanemarljivo glede na skupno število kršitev, ki je bila zaznana v 208 primerih. Znižal pa se je tudi pri osebah, zavarovanih iz naslova delovnega razmerja.
Po nadzoru nazaj na delo
Pri posameznih zavarovancih je bil na podlagi zahteve imenovanega zdravnika ZZZS, zaradi odsotnosti zavarovanca ali zaradi ugotovitev, da zavarovanec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo, nadzor opravljen večkrat.
"V letu 2015 so imenovani zdravniki na tej osnovi v 307 primerih pri zavarovancih zaključili začasno zadržanost od dela, v 109 primerih je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času, v 31 primerih so bili zavarovanci vabljeni na razgovor," razlaga Kos z ZZZS. "V 35 primerih pa je bila zadeva odstopljena na oddelek za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, od tega je bila odločba o odvzemu oziroma zadržanju nadomestila izdana v štirih primerih primerih, kar pa je za 14 primerov manj kot v preteklem letu."
Tisti, ki je res bolan in je v bolniški, je že tako z boleznijo oškodovan, oz. zaradi tega trpi. Veliko pa je takih, ki jih malo zaboli, ali pa so že "predolgo delali" in morajo spet malo na "odmor". Ja,… ...prikaži več prav se bere - tudi takšni so. Takih bi se pa firma morala po hitrem postopku znebiti. Pa zdravnike, ki dajejo "bolniške na lepe oči (kot se reče)", bi bilo potrebno kontrolirati in sankcionirati,... Ali bolje, nagrajevati tiste, ki niso v bolniški. Stimulacija (v finančnem smislu) bi zagotovo bolniške zmanjšala ...
kapitalistična mafija bi B ukinila, če bi jih le lahko. Vse za svoje smrdljive riti.
5% goljufov ni opravičilo, da se vsepovprek zmanjšujejo pravice. Očitno je problem v kontroli. Z znižanjem bolniških bodo spet nasrkale ženske, ki bodo doma zaradi otrok, posledično bodo imele nižje pokojnine in še bolj se bodo približale revščini. Ne glejte… ...prikaži več enostransko, en prihranek tu, še ne pomeni, da ne more zato biti večje izgube tam. Takšno ozko gledanje, ki ga je prevzela tudi politika, nam škoduje, ker ne gradi na dolgoročnosti in blaginji za vse, ampak zaradi kratkoročnih finančnih koristi uničuje marsikaj.