Pozeba je ponekod pobrala ves pridelek sadja. Prve ocene Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) kažejo, da so za april izjemno nizke temperature zadnje dni prizadele vse sadne vrste po vsej državi. Prizadeti pa so tudi vinogradi, oljke in zelenjava.
"Sadjarji se še nikoli do sedaj nismo znašli v tako zelo hudi situaciji. Na eni strani imamo za ta čas še polne hladilnice lanskih jabolk in hrušk, ki jih zelo težko prodajamo, na drugi strani pa že v začetku aprila tako rekoč prazne sadovnjake zaradi pozebe," je razmere v sadjarstvu po zadnji pozebi na današnji spletni novinarski konferenci KGZS povzel predsednik odbora za sadjarstvo pri KGZS Boris Orešek.
Nekaj pridelka so lahko rešili tisti sadjarji, ki so svoje nasade oroševali, deloma je ponekod pomagalo tudi kurjenje oz. dimljenje. Vsi ti so ukrepi pa so zgolj omejeno učinkoviti. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije so pri nas oroševalni sistemi urejeni na od 100 do 120 hektarjih sadovnjakov, kar predstavlja kot tri odstotke vseh intenzivnih nasadov.
Kljub temu da so oroševalni sistemi zelo učinkovit ukrep, strokovnjaki opozarjajo na številne birokratske ovire. Ti sistemi so tudi preveliko finančno breme za marsikaterega pridelovalca. Prav tako niso primerni za vse pridelovalne površine, zlasti na območjih, kjer je motena oskrba z vodo.
Pozivi k takojšnji pomoči
"Prej ko se bo vlada zavedala, da brez kmetijstva tudi hrane ne bo, lažje nam bo izpeljati spremembe in nujne prilagoditve," je dejal predsednik KGZS Roman Žveglič Žveglič.
Kmetijsko ministrstvo je že napovedalo interventni zakon.
Na KGZS zahtevajo tudi, da se vse pomoči kmetijstvu, ki jih upravičenci dobivajo zaradi epidemije covida-19, izvzamejo iz obdavčitve. Potrebno bi bilo razmisliti tudi o novih oblikah zavarovanj za katastrofične škode. Predlagane rešitve s strani kmetijskih strokovnjakov zajemajo tudi neposredno finančno pomoč za ohranitev pridelave, odpis nekaterih dajatev in najemnin, opustitve plačila vode, možnosti reprogramov kreditov in odpravo administrativnih ovir pri neposredni prodaji.
Sadjarji so namreč zaradi ujm v zadnjih letih finančno izčrpani. Financirati morajo celotno pridelavo, medtem ko še nimajo v celoti plačane lanskoletne sezone.
Naši kmetje dobivajo subvencije in razne druge pomoči od države dobivajo nas davkoplačevalski denar. In kaj dobimo mi za svoj denar katerega jim je dala država? Mi dobimo od njih to da jim potem se plačujemo drago hrano. Kmetje če… ...prikaži več vam ne gre zaprite in pejte delat v tovarno bomo v drugih državah kupovali hrano in to precej ceneje. Ker nekaterim od vas očitno ne gre.