Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Christiana Moeja, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje 1., 3. in 5. člena sprememb zakona o lokalnih volitvah, s katero je bila državljanom tretjih držav odvzeta pravica do glasovanja. Moe, ki že več kot 20 let živi v Ljubljani, je ustavno pobudo vložil s Pravno mrežo za varstvo demokracije.
V pravni mreži s pobudo opozarjajo na konkretne posledice sprememb zakona za posameznike in za pravno državo, ki se nanašajo na ukinitev volilne pravice na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji in prijavljenim stalnim prebivališčem. Moe je ob predstavitvi ustavne pobude poudaril, da je volilno pravico izgubil "brez obrazložitve, po skrajšanem postopku in v volilnem letu, nekaj mesecev pred volitvami".
Izpodbijana 1. in 3. člen po oceni pravne mreže kršita načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico. Čeprav je ustavno sodišče v povezani zadevi že zavrnilo predlog skupine opozicijskih poslancev DZ za začasno zadržanje izvajanja zakona, so v pravni mreži predlagali ponovno odločanje, pri čemer so izpostavili tehtanje posledic za neposredno prizadete posameznike.
Za novo pobudo so se odločili tudi zato, ker s tem lahko zagotovijo boljšo presojo vseh okoliščin in posledic za posameznika, kot je Moe, medtem ko je bila pobuda poslancev bolj abstraktna.
Sklep sprejet s petimi glasovi proti dvema
Kot so danes sporočili z ustavnega sodišča, so predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona zavrnili, ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču. Ta določa, da sme sodišče do končne odločitve zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep s petimi glasovi proti dvema, proti sta bili sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal.
V nedeljo je 55,29 odstotka volivcev na posvetovalnem referendumu, razpisanem na predlog koalicije, podprlo ukinitev volilne pravice tujcem na lokalnih volitvah.
Zanimivo je to o recipročnosti. Eni lahko drugi ne. Ali je to prednost demo(s)kracije ali past, ki so jo predniki v glasovanji 1990 spregledali? Drugo pa je ta zveza za ''pravno pomoč'' in tako dalje kot se sami sebe imenujejo.… ...prikaži več. Ja, sem pred dobrim leto enega od prodajalcev ''kralji ulice'' peljal na kavo, ker ni bil vsiljiv... pa sva govorila o njegovih krivicah. In ideja o pomoči pri pravnih zadevah. In glej hudiča, odgovor:''ni tujec'' pove vse komu so namenjeni tile ''gelipterji, kajne?
Ogabno koliko sovražnosti med ljudmi,zavržno do skrajnosti da se to dogaja v današnjem času.Ali ne želimo našim otrokom mir in sožitje,staršem pa srečno starost? Drug drugemo zaželimo vse dobro. Ni se potrebno sovražno delit.
Čas je za izgon vseh ki imajo komunistično mentaliteto na enak način kot so to storili komunisti z ljudmi, ki so zavračali komunizem, ki je bil vnesen v naše kraje iz Rusije.