Časa imamo le še dve leti, nam bo uspelo?

V Ustavi RS jasno piše, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi moramo biti pred zakonom enaki.

Kljub zakonskim pravnim podlagam pa se invalidni posamezniki v Sloveniji še vedno dnevno srečujejo z ovirami in nerazumevanjem s strani okolice. Pogosto je to prisotno pri iskanju zaposlitve, ko imajo ranljive skupine v primerjavi z ostalimi iskalci zaposlitve zaradi omejitev manj možnosti za uspeh. Delodajalci jim običajno ne dajo niti priložnosti. V Sloveniji predstavljajo invalidne osebe približno 12 % celotnega prebivalstva. Med njimi jih je zaposlenih 4 %, kar je manj kot tri desetine.

pri nas Slovenija "Na 90 % prošenj sploh nisem dobila odgovora"

Lahko pa je diskriminatorna obravnava prisotna že pri običajni vožnji z javnim prevoznim sredstvom. O tem priča zgodba mlade umetnice Ane Rogel, ki je morala uro in pol čakati na javni avtobus, saj noben ni imel klančine in z invalidskim vozičkom ni mogla vstopiti. V tem času so na postajo pripeljali trije avtobusi, na katere pa zaradi prej omenjenega razloga ni mogla vstopiti. Po podatkih družbe Arriva so v Sloveniji trenutno registrirana le tri visokopodna vozila z omogočenim dostopom za osebe z invalidskimi vozički ter okoli 5 % vozil, ki niso v mestnem prometu.

Žal je osebam na invalidskem vozičku onemogočen vstop v različne objekte je žal še vedno del njihovega vsakdana, na katerega pogosto opozarjajo. Čeprav je infrastruktura v zadnjih letih postala invalidom prijaznejša, se na žalost še zmeraj soočajo s preprekami. Tu izstopajo predvsem gostinski obrati, ki so deležni največjega števila prijav zaradi nedostopnosti. 

Tega področja se pri nas dotika Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki v devetem členu določa, da morajo biti vse stavbe v javni rabi do 11. decembra 2025 dostopne gibalno in senzorno oviranim osebam. Pri tem pravila ne veljajo za obstoječe objekte, če se ti ne rekonstruirajo. Povedano drugače – veljajo le za novogradnje in kadar se obstoječi objekti rekonstruirajo.

navdihujoče Slovenija Rekli so ji, da ne bo govorila in hodila, danes ima službo in nastopa na koncertih

Manj kot dve leti pred iztekom roka pa v Sloveniji nimamo niti podatka o tem, koliko stavb v javni rabi je invalidom še vedno nedostopnih. Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije (UIRS) glavni problem vidijo v tem, da lastniki, upravitelji in najemniki javnih ter komercialnih objektov, pa tudi sami načrtovalci in arhitekti javnih objektov v Sloveniji še vedno precej slabo poznajo zakonodajo o univerzalni gradnji. Ta je od od leta 2018 obvezna za vse novogradnje in rekonstrukcije objektov, dostopnih vsem. Rešitev vidijo v izobraževanju strokovnjakov, saj bo le na ta način omogočeno poznavanje vseh zahtev in njihovo upoštevanje pri načrtovanju ter izvedbi.

Pravila glede dostopnosti pri novogradnjah za objekte v javni rabi, tj. za stavbe in gradbeno inženirske objekte, sicer veljajo že 40 let in v bistvu ne gre za uvajanje novosti. Slovenski standard SIST ISO 21542 Gradnja stavb – dostopnost in uporabnost grajenega okolja ter tudi drugi veljavni standardi namreč zelo podrobno opredeljujejo, kdaj je prilagoditev ustrezna in kdaj ne. Eden od vzrokov za nepoznavanje posameznih veljavnih standardov je, da so ti plačljivi. Mnogi se na pravila tudi požvižgajo, saj tovrstna gradnja v njihovih očeh predstavlja dodaten strošek.

Slovenija "Lagali so nama in zavlačevali"

Na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) na naše vprašanje, če je v Sloveniji tako veliko stavb že prilagojenih invalidnim posameznikom ali morda na tem področju zaostajamo za drugimi evropskimi državami, odgovorijo, da analize primerjav z drugimi državami ne izvajajo.

Bolj zgovorne so izkušnje uporabnikov Zveze paraplegikov Slovenije, ki pravijo, da Slovenija na tem področju gleda v hrbet marsikateri evropski državi. Pri tem so urbana središča praviloma bolje urejena kot manjši kraji in podeželje. Čeprav se stanje izboljšuje, je pri nas večji delež stavb neprilagojenih. Uporabniki opažajo, da je ogromno ovir tudi v ureditvah zunanjih javnih površin, na pločnikih, prehodih za pešce, pa tudi šolah.

Stavbe so pogosto brez klančin in vertikalnih povezav, kot sta dvigalo ali dvižna ploščad. Po opažanjih predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica je glavnina stavb v javni rabi arhitekturno nedostopnih, nima ustreznih parkirnih mest, še manj prilagojena pa so stranišča za gibalno ovirane. "Tiste, ki so delno dostopne, imajo klančino do pritličja in dovolj široka vrata, manjši del ima tudi ustrezne sanitarije. Večina pa ima dostopno le pritličje, medtem ko je dostop do višjih nadstropij onemogočen," razlaga Kastelic.

Toliko posameznikov se na zakone požvižga

Gradbeni zakon in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov imata določbe, ki omogočajo izvajanje inšpekcijskega nadzora in ukrepanja. Da bi čim manjkrat prihajalo do kršitev, skrbijo gradbeni inšpektorji Inšpektorata za naravne vire in prostor. Vsako leto izvedejo usklajeno akcijo nadzorov, katerih glavni cilj je odprava obstoječih grajenih ovir in preprečitve nastanka novih. Takrat preverjajo izpolnjevanje bistvenih zahtev univerzalne graditve in rabe objektov, ki gibalno oviranim osebam omogoča enakopraven dostop do grajenega okolja, blaga in storitev. Ob tem gradbeni inšpektorji ne nadzirajo univerzalne gradnje na cestni in železniški infrastrukturi, saj posebni predpisi določajo pristojnost drugih inšpekcijskih organov. 

Slovenija Slovenija Ker je na invalidskem vozičku, je na avtobus morala čakati uro in pol

Poleg tega je Inšpektorat leta 2021 določil tudi gradbenega inšpektorja, ki redno in neodvisno od posameznih območnih enot ter prioritet obravnava prijave. Te se nanašajo na kršitve zagotavljanja bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov v javni rabi. Po podatkih Inšpektorata je tovrstnih kršitev približno 2-3 na leto.

Omenjeni gradbeni inšpektor je pred dvema letoma izvedel tudi izreden pregled obravnavanih prijav, ki nakazujejo na sum diskriminacije invalidov ter zagotavljanja enakih možnosti pri uporabi objektov v javni rabi. Takrat so bile pregledane vse pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora, ki so jih na Inšpektoratu prejeli od leta 2015. Vseh skupaj jih je bilo šestnajst, pri čemer so se nanašale na več kršitev na različnih lokacijah. Največ jih je bilo zaradi neizpolnjevanje bistvene zahteve univerzalne gradnje in rabe objektov v gostinskih objektih. 

Na Inšpektoratu nam povedo, da se sicer največje število prejetih prijav nanaša na komunikacijske ovire – ureditev dostopa. Sledijo pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora zaradi neizpolnjevanje bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov v gostinskih objektih. Tretja skupina prijav pa se nanaša na ureditev oziroma zagotavljanje parkirnih mest za invalide.

Na zvezi dodajo, da so po poročanju članov društev kršitve precej pogoste, celo toliko, da jih zveza sama niti ne more zasledovati. Na tem mestu poudarjajo pomembnost ozaveščenosti celotne družbe, da so tovrstne prilagoditve za normalno življenje ljudi z invalidnostmi in njihovo vključevanje v družbo resnično nujne. Ob tem pohvalijo že sprejete spremembe, a v isti sapi izpostavljajo številne nerešene situacije, kot so denimo neprilagojene in nedostopne sanitarije v objektih v javni rabi. "Želeli bi si, da bi prilagoditve in odprave nepravilnosti potekale hitreje in po enotni državni oz. lokalni (občinski) strategiji. Gradbeni zakon namreč dopušča sodelovanje med občinami in reprezentativnimi invalidskimi organizacijami, a je raven sodelovanja zelo različna," povedo na zvezi.

Triglavski narodni park Pod streho Inšpekcija: Večina gradenj nedovoljenih, med kršitelji tudi nadzornik

Dobri pokazatelj (ne)urejenosti na tem področju je anketa, ki jo je letos med 1645 anketiranci izvedel Zagovornik načela enakosti RS. Preverjali so, kako anketiranci ocenjujejo trenutno dostopnost objektov v javni rabi, za katere so pristojni. 29 odstotkov anketirancev je takrat ocenilo, da objekti v njihovi pristojnosti trenutno nimajo gradbenih prilagoditev za osebe z invalidnostmi. Skoraj polovica (49 odstotkov) jih je ocenila, da objekti v njihovi pristojnosti nimajo tehničnih prilagoditev. Večina anketirancev (87 odstotkov) pa je ocenila, da objekti v njihovi pristojnosti niso prilagojeni z zvočnimi indikatorji, s svetlobnimi indikatorji (91 odstotkov) ali s pisnimi informacijami (85 odstotkov). 

Pomanjkljivosti zakona več

Ob tem je treba opozoriti na eno večjih pomanjkljivosti Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, zaradi katere imajo zvezane roke tudi gradbeni inšpektorji. Ta namreč določa zgolj rok za prilagoditev objektov v javni rabi za dostopnost invalidom, ne pa tudi sankcij, če te ne bodo pravočasno izvedene. Kaj bo torej sledilo, če do omenjenega datuma stavbe invalidom ne bodo primerno dostopne? "Predvidevati, kaj bo sledilo, ne moremo. Gradbeni zakon in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov imata določbe, ki omogočajo izvajanje inšpekcijskega nadzora in ukrepanja," odgovarjajo na MNVP.

Prav tako lahko inšpektorji pri prijavah, ki se nanašajo na neustrezno oziroma na nezagotavljanje sanitarij za invalide v obstoječih objektih v primerih, ko je zavezanec objekt rekonstruiral in ob tem pozabil nanje, izrečejo le ukrep. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (38. člen) namreč določa, da je sanitarije za invalide treba izvesti šele ob prvi rekonstrukciji objekta (urediti dostope vključno s sanitarijami), vendar najkasneje do leta 2025.

Slovenija Neverjetno, na kaj moraš pristati, ko najemaš stanovanje

Posebno občutljiva je tudi tematika prilagoditve v starejših in spomeniško zaščitenih objektih oz. delih mesta. Včasih je namreč prilagoditev onemogočena s strani Zakona o varstvu kulturne dediščine in je vsak tak primer potreben posamezne obravnave ter izvedbe prilagoditve. Pogosto pa je problem za izvedbo tudi finančni strošek, vezan na izvedbo prilagoditve in morebitno pripravo dokumentacije v primerih, ko je nujno gradbeno dovoljenje.

So ponudniki storitev z direktivo sploh seznanjeni?

Časa ni več veliko. Če želimo v Sloveniji ujeti zakonski rok, se bomo morali nemudoma lotiti sistemskih prilagoditev dostopnosti stavb v javni rabi. Tu ponovno nastopi problem, saj naj bi bila obveščenost o omenjeni direktivi slaba.

To potrjuje naše poizvedovanje v lokalih. Eden izmed gostinskih ponudnikov, ki smo jih povprašali o seznanjenosti z direktivo, je ljubljanski lokal Makramé. Kot nam povedo, z njo niso bili seznanjeni, a jih ta ne bo presenetila. Do sedaj s strani invalidnih posameznikov še niso prejeli nobene prijave. To povezujejo z dejstvom, da jih vselej opazijo in jim pomagajo. "Vrata imamo avtomatska in tudi naš prag na srečo ni previsok, zato je z malo pomoči precej enostavno priti v našo kavarno. V toplih mesecih in lepih dneh se gostje raje zadržujejo zunaj na vrtu, v hladnejših mesecih in deževnih dneh pa smo tam, da pomagamo. Bomo pa morda že kar kmalu prilagodili vhod in poskrbeli, da naša pomoč ne bo potrebna," še napovejo v Makraméju.

intervju Slovenija "Ljudje te hitro vidijo kot razstavni eksponat"

Z Direktivo Evropskega parlamenta prav tako niso seznanjeni v lokalu Cacao in se v njo zato še niso poglabljali. Za razliko od drugih ponudnikov imajo sicer pred vhodom njihovega lokala v centru Ljubljane urejeno klančino. Povedo, da prijav na ta račun še niso prijeli, saj se trudijo predvsem na osebni ravni in se skušajo "približati vsakemu gostu in pomagati, kolikor se le da, če je potrebno in če si posamezniki želijo".

Drugače naj bi bilo z ozaveščenostjo med namestitvenimi ponudniki po Sloveniji. Po besedah direktorja Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedje Pobegajla so na zbornici njihove člane, med katerimi prednjačijo (večji) hoteli, z omenjeno problematiko že večkrat seznanili. Po njegovih informacijah naj bi imelo veliko hotelov svoje kapacitete celo že prilagojene bivanju invalidov.

Na zvezi pa so navkljub svetlim izjemam prepričani, da nedostopnost javnih stavb za invalide do roka, torej 11. decembra 2025, ne bo odpravljena. To potrjujejo tudi rezultati ankete Zagovornika načela enakosti, v kateri je 25 odstotkov anketirancev ocenilo, da objekti v njihovi pristojnosti do zakonsko predvidenega roka ne bodo gradbeno prilagojeni za osebe z invalidnostmi. 39 odstotkov jih je presodilo tudi, da objekt oziroma objekti v njihovi pristojnosti ne bodo tehnično prilagojeni. Več kot polovica (62 odstotkov) pa meni, da objekti v njihovi pristojnosti ne bodo prilagojeni z zvočnimi indikatorji, s svetlobnimi indikatorji (64 odstotkov) ali s pisnimi informacijami (57 odstotkov).

dezurni@styria-media.si