Čedalje več policistov se odloča za psihološko pomoč

Po dogodkih, kakršen je bil včerajšnji, se vsem policistom, ki so izpostavljeni tragičnemu ali travmatičnemu dogodku,neposredno ponudi psihološka pomoč in podpora policijskega zaupnika. "Psihološka podpora se izvaja individualno ali skupinsko, odvisno od dogodka, potreb, želja prizadetih. Policisti imajo možnost, da se po psihološko pomoč ali podporo policijskega zaupnika obrnejo tudi sami anonimno," pravi Vesna Drole z Generalne policijske uprave.

Tako so imeli tudi policisti, ki so bili na kraju dogodka v Brežicah, ko je konec junija 22-letni moški zabodel 30-letnega policista, ali so delali s pokojnim policistom možnost vključitve v skupinski razbremenilni pogovor, ki je potekal še isti dan, kasneje pa so imeli možnost individualnega pogovora z zaupnikom in psihologom.

Večina policistov se za neko obliko pomoči odloči, bodisi na osnovi predloga nadrejenega ali kolegov bodisi zanjo zaprosijo sami. Na GPU opažajo, da se za tovrstno pomoč odloča več policistov kot v preteklosti, kar je posledica destigmatizacije takšne pomoči, njene promocije ter nenazadnje pozitivnih izkušenj policistov, ki so jo že koristili.

Po takšnih dogodkih se pri policistih pojavijo eksistencialna vprašanja, v smislu zahtevnosti in nevarnosti poklica, ki ga opravljajo. "Kljub znanju,usposobljenosti in opozorilom o skrbi za svojo varnost, se policisti v želji pomagati in hitro posredovati znajdejo v situacijah, ki so na prvi pogled povsem nenevarne, a se v naslednjem trenutku lahko spremenijo v zelo nevarne (kot je bilo to v Brežicah). Po takih dogodkih se previdnost poveča, s časovno oddaljenostjo pa se previdnost zmanjša," pojasnjuje Droletova.

Izredno nevarni že običajni postopki

Letošnja napada na policiste sta se zgodila med običajnimi postopki. V Brežicah so se policisti odzvali na klice občanov o neznancu, ki se zadržuje v vasi. Policist, ki je včeraj umrl v Izoli, pa se je na kraju napada znašel slučajno, ker je bil v bolnišnici zaradi drugega postopka, in se je na dogajanje v bolnišnici odzval. 

Na GPU pojasnjujejo, da so prav postopki, ki jih policija izvaja dnevno, izredno nevarni, saj se praviloma ne varujejo s strelnim orožjem, se ne izvajajo iz kritja, policisti pa niso opremljeni z zaščitnimi sredstvi, kot sta neprebojni jopič in čelada. Poleg tega pa med takimi postopki policisti nenadnih napadov praviloma ne pričakujejo. Povsem drugačni so primeri, ko so policisti napoteni v obravnavo nevarnega dogodka, na kar se lahko ustrezno pripravijo. 

Zakon je v usklajevanju

Oba policijska sindikata napovedujeta, da je čas za sprejetje zakona, ki bi poskrbel za varnost njihovih članov. V policiji zagotavljajo, da skrbno spremljajo postopke policistov, še posebej primere, v katerih so uporabljena prisilna sredstva in v primeru napadov na policiste. Na podlagi teh primerov in izkušenj tako ustrezno prilagajajo policijsko taktiko in praktične postopke ter nabavljajo ustrezna zaščitna sredstva in organizirajo usposabljanje in izpopolnjevanje policistov. 

Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o nalogah in pooblastilih policije je v medresorskem usklajevanju. Vsebuje več konkretnih predlogov, ki bi izboljšali varnostno situacijo policistov v najbolj tveganih policijskih postopkih. 

Ne morejo ga kar vkleniti

Na prizore iz ameriških filmov, ko policisti takoj po izstopu iz vozila v roke vzamejo orožje in pristopijo k avtomobilu, boste pri nas le stežka naleteli. Julija je na območju PU Novo mesto prišlo do incidenta, ko je policist skušal vozniku preprečiti nadaljevanje poti, česar pa slednji ni upošteval. Vozniku je uspelo speljati in je tako več metrov vlekel policista s seboj. "V konkretnem primeru je policist v skladu s pravili stroke poskušal s strokovnim prijemom, pri katerem je kot pripomoček uporabljal palico,vinjenega kršitelja potegniti iz vozila in mu na ta način preprečiti nadaljnjo vožnjo, kar pa mu ni uspelo. Pogoji za uporabo strelnega orožja niso bili izpolnjeni," pravijo na policiji. 

Policisti morajo pri izvajanju policijskih pooblastil poleg določb zakonskih in podzakonskih predpisov upoštevati tudi pravila stroke, ki so se kot posebna znanja in veščine izoblikovala v policijski praksi. Pri izvedbi postopka, ko obstaja upravičen sum, da gre za nevarno osebo, morajo biti posebej previdni. "V takih primerih z ukazovanjem od osebe zahtevajo določena ravnanja, ki so nujna za varno izvedbo postopka. Če je glede na okoliščine mogoče pričakovati napad osebe,smejo osebo tudi varnostno pregledati. Če oseba npr. noče sodelovati v postopku, grozi policistu in mu noče pokazati osebnega dokumenta (večina policijskih postopkov se začne z zahtevo za izročitev javne listine s fotografijo), bo policist najprej opravil varnostni pregled in šele nato nadaljeval z ugotavljanjem identitete osebe. V določenih primerih, če za to obstajajo zakonski pogoji, smejo policisti takšno osebo pred varnostnim pregledom tudi vkleniti." 

Orožje le, ko je ogroženo življenje

V katerih primerih lahko policisti sploh uporabijo strelno orožje? Policisti lahko strelno orožje uporabijo v primeru napada nase ali koga drugega. "Gre za postopke, ko policisti glede na okoliščine primera sklepajo, da bi oseba lahko ogrozila njihovo življenje," pojasnjujejo na GPU.

Posebna obravnava je nujna, kadar imajo opravka z osebo, ki vidno nosi orožje. "Takšno osebo policisti praviloma ustavljajo iz kritja s pripravljenim orožjem. Osebo se na primerni razdalji ustavi s klicem, "Stojte, policija", nato pa se jo z ukazovanjem postavi v položaj, ki zmanjšuje zmožnost napada (odvisno od okoliščin se od nje zahteva, da dvigne roke, pogled usmeri v nebo, razširi noge …). Ukaže se ji, da počasi odloži orožje in se od orožja odstrani na razdaljo, da ji to ni dostopno. Nato se osebo vklene in z varnostnim pregledom preveri, če pri sebi nima še drugih kosov orožja ali drugih nevarnih predmetov," opisujejo postopek. 

Seveda pri tem igra vlogo tudi to, kam je orožje, ki ga osumljenec ima, uperjeno. Kot pravijo, je to "pomembno predvsem z vidika presoje, ali je ravnanje osebe že mogoče šteti za začetek protipravnega napada, s katerim je ogroženo življenje policista ali koga drugega, saj bi policist zoper osebo smel uporabiti tudi strelno orožje, če napada ne bi mogel drugače odvrniti". Zelo nevarni so primeri, ko oseba ne kaže znakov, da bo napadla policista, vendar ne upošteva ukazov, naj odloži orožje ali drug nevaren predmet. Upiranje lahko hitro preide v napad, zato je treba tako osebo čim prej obvladati in jo razorožiti.  

Želeli bi paralizator

Med sredstvi, ki jih imajo na razpolago policisti, je tudi plinski razpršilec, ki pa je učinkovit le v primeru, če dražilna snov pride v stik z očmi. "Praksa kaže, da je njegova učinkovitost omejena pri duševnih bolnikih, odvisnikih od prepovedanih drog ali oseb, ki so pod vplivom alkohola, pri osebah, ki nosijo očala, kape s ščitnikom, ipd. Pomemben vpliv na učinkovitost pa imajo tudi zunanji dejavniki, kot so veter, močan dež, prevelika razdalja ipd."

Policisti si že leta prizadevajo za možnost uvedbe paralizatorja kot prisilnega sredstva,"s pomočjo katerega bi policisti (kot kažejo izkušnje tujih policij) ravno v tovrstnih primerih lahko varneje obvladali tako osebo." 

PREBERITE TUDI:

• Pijani voznik z avtomobilom več metrov vlekel policista

• Brežiški policist po napadu z možem umrl

• Vojak streljal na policista

dezurni@zurnal24.si