Eden vodilnih kardiologov naj bi jemal podkupnino

Že februarja se je začelo nakazovati, da utegne afera Žilne opornice zastarati, po včerajšnjem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču pa je že bolj ali manj jasno, da eden vodilnih slovenskih kardiologov, tudi v tujini priznani dr. Matjaž Bunc, ne bo pravnomočno obsojen – ali pa oproščen – zaradi nedovoljenega sprejemanja daril in nekdanja direktorica podjetja Vasc-Med ter vodja firme Animus Irma Košutar Gašparić ne zavoljo njihovega nedovoljenega dajanja. Z nedovoljenim sprejemanjem in dajanjem daril, kakor se imenujeta člena v kazenskem zakoniku, je seveda mišljena korupcija, v tem primeru v zdravstvu.

Kardiolog dr. Matjaž Bunc Saša Despot

V Nemčiji 400 evrov, pri nas 1200

Pred davnimi dvanajstimi leti, 2012., se je razvedelo, da slovenske bolnišnice pri domačih dobaviteljih naročajo žilne opornice oziroma stente po veliko višji ceni, kot bi zanje plačali denimo v Nemčiji: po 1200 evrov namesto 400.

Odmevno afero je preiskovala tudi parlamentarna komisija pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec, predkazenski postopek pa je zajel deset fizičnih oseb in dve pravni. Obtožnica je bila nazadnje vložena le zoper dvojico, Bunca in Košutar Gašparićevo, ki jima grozi večletna zaporna kazen.

Višji državni tožilec Luka Moljk očita Košutar Gašparićevi, da je od julija 2012 do februarja 2013 Buncu postopoma izročila 21.700 evrov v različnih zneskih, od tisoč do 3.200 evrov.  Nakazala naj bi jih na tri naslove, njemu osebno, pravni osebi ter društvu za širitev znanja in raziskovanja v medicini, ki ga je sam ustanovil. Po Moljkovih besedah je bila to protiusluga za pridobitev in ohranitev posla, dobave žilnih opornic prek javnih razpisov. Glede Bunca pa: "Obtoženi je kot mnenjski zdravnik in priznani strokovnjak na tem področju sam v veliki meri uporabljal te žilne opornice, prav tako pa je njihovo uporabo spodbujal pri drugih zdravnikih, ki jim je bil mentor, jim je svetoval in je tudi s svojim vplivom pri drugih pospeševal prodajo, od katere je, poenostavljeno rečeno, prejemal provizijo."

Ali ne bi zadeve ustavili?

Oba obtožena sta krivdo zanikala. Bunčeva zagovornica, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, je ob tem pojasnila, da je njen klient obtožen ravnanja, ki je v tujini celo zaželeno, namreč proktoriranja, pri katerem izkušeni operaterji poučujejo manj izkušene o načinu izvajanja posegov, uporabi tehnike in ustreznih medicinskih pripomočkov.

Zagovornik Košutar Gašparićeve Janez Koščak iz Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, je doslej že poskusil s predlogoma izločitve dokazov - pri čemer je delno uspel - in, neuspešno, sodnika Srečka Škerbca, včeraj pa je, ob kopici dokaznih predlogov, od neposrednega zaslišanja prič do predložitve različnih računov in pogodb, iz rokava potegnil še enega asa: ljubljanski Klinični center je 24. julija 2014 zaključil sodelovanje z Animusom. Ob upoštevanju 10-letnega zastaralnega roka, ki mu je treba prišteti 64-dnevno podaljšanje zaradi epidemije covida-19, je domnevno kaznivo dejanje v ponedeljek zastaralo. "Zato dajem v razmislek, ali ne bi zadeve ustavili, sicer bomo zahtevali sojenje pred senatom."

Tekma s časom

Tožilec Moljk se je uprl, da je zadnje dejanje, očitano Buncu, datirano z 9. februarjem 2015 "v zvezi s promocijo poslov v celjski bolnišnici, zato teza o zastaranju ni pravilna".

Toda tudi ob upoštevanju tega datuma bo, ob omenjenem 64-dnevnem pribitku, primer zastaral aprila prihodnje leto. Naslednja obravnava bo šele 11. novembra, dokazni postopek pa zdaleč ni končan. Na morebitno obsodilno sodbo se bo obramba kajpak pritožila, višje sodišče pa tudi ne odloči čez noč. Aprilski datum je praktično neulovljiv.

Mimogrede, Košutar Gašparićeva je bila zaradi dajanja podkupnine zdravniku dr. Zoranu Miloševiču že obsojena na pogojno kazen eno leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, a sodba ni postala pravnomočna, ker je prej zastarala. Miloševiču, prav tako zaposlenemu v UKC Ljubljana, pa prav zdaj vnovič sodijo zavoljo nedovoljenega prejemanja daril in pranja denarja v drugi zadevi, ki bo zastarala aprila 2026.