Policisti so danes začeli s preiskavo torkovega požara v Mercatorjevem skladišču na Hladilniški poti v Ljubljani, ki je terjal tudi eno smrtno žrtev.
PREBERITE TUDI:
- Požar terjal smertno žrtev; Galerija fotografij in podrobnejše informacije
- Ogenj zajel več garaž in uničil avtomobile
Na delu objekta, kjer je izbruhnil požar, so v času požara potekala vzdrževalna dela, ki jih je izvajal zunanji pogodbeni izvajalec. Pristojni niso pojasili, za kakšna vzdrževalna dela je šlo in ali se je požar začel pri njih. "V tem trenutku nočemo špekulirati," pravi Katja Kek, ki v Mercatorju skrbi za odnose z mediji. "Zdaj na lokaciji poteka preiskava, ko bo zaključena, se bo točno vedelo, kaj je bil razlog za požar." Objekt je bil po njenih besedah glede požarne varnosti vzdrževan v skladu z vsemi normativi. "Na objektu so bila opravljana vsa potrebna dela, z vidika varnosti je bil objekt primerno vzdrževan, kakor tudi primerno zavarovan."
Manjkal je odvod dima in toplote
„Težko bi v rekel, da je bilo na objektu karkoli gradbeno narobe narejeno, saj objekta ne poznam,“ o zagotavljanju požarne varnosti tovrstnih objektov pravi Milan Hajdukovič s Požarnega laboratorija in požarnega inženirstva pri Zavodu za gradbeništvo. „Pri tovrstnih objektih je zelo pomembno, da je pravilno dimenzioniran odvod dima in toplote, da lahko gasilci čimprej pristopijo,“ je pojasnil. Ker je bila v objektu hladilnica, se po besedah Hajdukoviča gorljivemu materialu pri gradnji ni mogoče izogniti, pomembno pa je, da je pri velikosti tako velikega objekta prostor v požarno-varstvenem smislu pravilno razdeljen. „Kot sem razumel, je bilo zelo hitro vse zadimljeno, kar pomeni, da je skoraj zanesljivo manjkal odvod dima in toplote.“
Vroča dela pogosto vzrok požara
Na splošno so se pri požarni varnosti že večkrat kot velika pomanjkljivost izkazala vroča dela, ki so bila kar nekajkrat vzrok požara. Spomnimo se velikega požara stanovanjskega bloka v Domžalah, ki so ga povzročili delavci pri sanaciji strehe. Vroča dela po oceni Hajdukoviča niso pravilno regulirana. „Ljudje, ki izvajajo vroča dela, bi morali imeti dodatna izobraževanja, pooblastila ali licenco, da lahko ta dela izvajajo,“ poudarja Hajdukovič. „Predpisana požarna straža ni dovolj, kar se je že večkrat izkazalo v praksi, ko gasilec, ki je prisoten, nima možnosti pravočasno ukrepati in pogasiti požar, če do njega pride. Določena dela se morajo izvajati na ta način, da do požara sploh ne pride.“
Amoniak bi bil bolj strupen
Gradbeni materiali, ki so goreli v požaru na Hladilniški cesti, po besedah Hajdukoviča niso tako nevarni, da bi obstajala možnost zastrupitve, saj imajo ljudje v bližini dovolj časa za umik. „Pri amoniaku bi bilo mogoče hujše, saj bi to verjetno že pomenilo večje koncentracije strupenih plinov v širši okolici,“ pojasnjuje Hajdukovič. „Nekateri plini, ki nastanejo, so zelo toksični, že nekaj vdihov lahko človeka onesposobi za gibanje.“
Najbolj nevarni objekti, kjer je veliko ljudi
Sicer so v požarnem smislu za človeška življenja najbolj najbolj nevarni objekti, kjer je več ljudi, kot so diskoteke in gledališča, kjer je tudi več gorljivih materialov. Prav tako trgovski centri, kjer je pomembna dostopnost poti. Industrijski objekti predstavljajo praviloma bolj nevarnost za premoženje. „Kakšnih zelo nevarnih količin strupenih snovi v proizvodnji nimamo, da bi lahko v tem smislu govorili o posebni nevarnosti industrijskih objektov.“
