Sestra pesnika in domobranca toži predsednika Zveze borcev, kriva je znamka

Znamko tarifnega razreda B, veljavno v notranjem poštnem prometu, in poštni žig je novembra 2021 izdal kamniški Zavod za turizem in šport ob stoletnici rojstva njihovega meščana, Franceta Balantiča. Ta se je kot pesnik prvič v javnosti pojavil leta 1940 s tremi pesmimi v almanahu društva mladih kamniških izobražencev Bistrica, nato pa se je z zbirko Venec vpisal med izrazite slovenske sonetiste.

Zgoreli v postojanki

Med študijem slavistike se je pridružil sošolcem v odporu proti okupatorju, sam je bil z Osvobodilno fronto povezan kot krščanski socialist, toda največ časa in energije je posvetil ustvarjanju in februarja 1942 pripravil izbor pesmi z naslovom Muževna sem steblika. Konec junija istega leta so ga Italijani odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars, od koder se je vrnil novembra. Tudi tamkajšnje trpljenje je upodobil v sonetih.

Balantiča so po vojni uvrstili na seznam prepovedanih avtorjev, čeprav so umetniško kakovost njegove poezije priznavali tudi "partizanski" književniki, denimo Matej Bor. Prvi izbor njegovih pesmi Muževna steblika je tako izšel leta 1984.

O Balantiču so po osamosvojitvi posneli dokumentarni film, mu posvetili opero Pesnik in upornik, po njem je poimenovana ulica v Mengšu, leta 2015 pa je v Kamniku, župan je bil kasnejši premier Marjan Šarec, kar nekaj prahu dvignila odločitev, da njegovo ime nosi tudi tamkajšnja knjižnica. Vendar ga še danes.

Zahrbtno pobijanje partizanov

In razburjenje je pred poldrugim letom povzročila tudi poštna znamka, izdali so jih vsega skupaj 300. Zveza združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) je nekaj dni zatem, 17. novembra 2021, na svoji spletni strani objavila izjavo, pod katero je podpisan njen predsednik Marijan Križman: "ZZB NOB Slovenije nasprotuje in se tudi čudi Zavodu za turizem in šport Kamnik, ki je naročilo izdajo znamke z likom Franceta Balantiča, ki je bil med drugo svetovno vojno najprej vojak Prostovoljne protikomunistične milice (MVAC – Milizia volontaria anticomunista) pod poveljstvom italijanske 2. armade, nato pa vojak Slovenskega domobranstva pod poveljstvom nacistične zločinske SS organizacije. Kot pripadnik MVAC oziroma 'Belogardist' je bil France Balantič strah in trepet krajev ob Cerkniškem jezeru in v Loški dolini, kjer je zahrbtno pobijal partizane. Potem ko je ob kapitulaciji Italije strahopetno pobegnil iz postojanke Pudob, se je pridružil Slovenskemu domobranstvu in kot 'Švabobranec' padel med napadom na postojanko Grahovo, od koder ni mogel več pobegniti. Po drugi svetovni vojni ga je emigrantski tisk v Argentini povzdigoval in slavil kot pesnika, a ne glede na njegov poklic ali na njegovo (dvomljivo) umetniško delo ostaja dejstvo, da je bil France Balantič pripadnik izdajalskih in zločinskih oboroženih enot, ki so se skupaj s smrtnim sovražnikom bojevale proti lastnemu narodu. Zato si ne zasluži ne znamke, ne po njem imenovane knjižnice, ki prav tako stoji v Kamniku. Očitno krajevne oblasti v Kamniku ne poznajo in ne spoštujejo narodne zgodovine, da dovoljujejo njeno zlorabo in spreobračanje za politične namene. Naj jih spomnimo, da so bili samo partizani mednarodno priznana vojska zavezništva Združenih narodov in da je temelje slovenske države postavila prav Osvobodilna fronta."

Zahtevajo javno opravičilo

France Balantič Wikimedia

"Kot predsednik ZZB NOB ima na dan zmage veliko obveznosti," ga je opravičil njegov zagovornik, odvetnik Roman Završek. Ker je bil na obtožbo vložen ugovor in Križmana ni bilo na sodišče, se šteje, da krivde ne priznava, zato bo razpisano sojenje.

Še vedno pa obstaja možnost sporazuma. "Če bi se Marijan Križman javno opravičil na RTV Slovenija in obljubil, da v prihodnosti teh laži ne bo več navajal, je za nas zadeva končana," je ponudbo predstavil pooblaščenec Balantičeve sestre, odvetnik Radovan Cerjak.

Završek je dejal, da bo svoji stranki prenesel sporočilo.