1. Tehnološka oprema. Za opremo nove medicinske fakultete je od skupno 31 milijonov evrov predvidenih le šest milijonov. "To kaže, da se zidajo zidovi brez prave tehnološke opreme. Za medicinsko fakulteto bi moralo biti razmerje gradbeno obrtniških del in opreme vsaj 60:40, če ne 50:50," meni Zekovič.
2. Komunalni prispevek. Iz podatkov, ki jih je razkrila UM, ni razvidnega stroška komunalnega prispevka. "To ob tako velikem zemljišču lahko pomeni dodaten milijon evrov," pravi Zekovič.
3. Projektna dokumentacija. Projektiranje skupaj z arhitekturno rešitvijo je stalo dobrega 1,5 milijona evrov. "To je bilo preplačano za okoli pol milijona," meni Zekovič.
4. Izbor projektanta. Projekti, ki presegajo vrednost pet milijonov evrov, naj bi se začeli z javnimi natečaji. "Ker tega ni bilo, so drago plačali projektanta, ta pa je sprojektiral drag objekt," rezultat ocenjuje Zekovič.
Davkoplačevalci bomo projekt medicinske fakultete v Mariboru preplačali za deset milijonov evrov. Dušan Zekovič, ki se že več kot 20 let ukvarja z vodenjem projektov na področju gradbeništva tudi v zdravstvu, je namreč izračunal, da je mogoče fakulteto celo na podlagi obstoječe arhitekturne rešitve biroja Podrecca, ki jo ocenjuje "za zelo bogato", zgraditi in opremiti 30 odstotkov ceneje, kot je določeno v projektantskem predračunu, ki ga ima Univerza v Mariboru (UM).
"Si to lahko privoščimo"
Zekovič sicer meni, da je gradnja mariborske medicinske fakultete zaradi pomanjkanja zdravnikov nujna. Trdi pa, da pri projektu niso bila upoštevana ekonomska izhodišča, kako ta objekt postaviti racionalno. "Fantom je bilo preprosto rečeno 'Vi kar rišite', in so risali," pravi.
Meni, da številke, da naj bi gradnja in oprema po predračunu stali 33,8 milijona evrov, 3,1 milijona evrov pa je bilo že porabljenega za odkup stanovanj na lokaciji in projektiranje, ne vsebujejo vseh postavk. "Ni jasno, koliko je vredno zemljišče in koliko bo stal komunalni prispevek," pravi. O tem, da je arhitekturno rešitev risal biro Podrecca, pa: "To je zelo dober biro, ampak vprašanje je, kje so meje, ali si to s proračunskim in evropskim denarjem lahko privoščimo?"
Meni, da se, kadar gre za javni denar, preredko vprašamo, "komu zaradi 'preseravanja' dajemo ta denar. Delavci, ki na primer polagajo drage Armanijeve ploščice, za delo še vedno dobijo pet evrov na kvadratni meter." Desetmilijonsko pogačo si bodo razdelili "razni tuji dobavitelji materialov in opreme ter gradbinci".
