Ste pričakovali, da boste imeli toliko opravka z lobiji in s takšnim netransparentnim načinom poslovanja, ko ste prišli v Slovenijo?
No, skoraj dve leti sem pred tem delal v Ukrajini. Nisem si mislil, da bo toliko tega, glede na to, da gre za članico Evropske unije. Sem pa pričakoval pritiske. Zaradi našega dela pač nismo priljubljeni. Rešujemo podjetja, ki so se znašla v težavah, kar včasih pomeni, da ne moremo sprejemati kompromisov.
Ali namigujete, da je Slovenija na tem področju podobna Ukrajini?
Ne. Sem pa bil na podobnih zahtevnih položajih že v preteklosti. Vedno pričakujem najboljše in najslabše. Sem pa malce presenečen nad razsežnostjo različnih pritiskov. Tega nisem pričakoval. Je pa res, da tako blizu politike še nikoli nisem delal. To je prvič, ko pravzaprav delam v vladni službi.
Ko sva že pri politiki, se vam zdi, da so četrtkove hišne preiskave v prostorih slabe banke, maščevanje politike? Prejšnji teden smo bili namreč priča zanimivim dogodkom: predsednik upravnega odbora DUTB Nyberg je namignil, da v primeru Sava smrdi po korupciji, izvršni direktor Månsson je dejal, da so bili uslužbenci finančnega ministrstva prisotni na nekaterih sejah upravnega odbora DUTB, kjer so poskušali vplivati na nekatere odločitve …
Ne vem. Zaupam policiji, verjamem tudi v pravno državo. Je pa čas, v katerem so se te preiskave zgodile, zelo zanimiv, nenavaden.
Menite, da gre za naključje? Preiskave so se zgodile le teden po "obglavljenju" slabe banke.
Ne vem. Vi mi povejte.
Toda občutek gotovo imate.
Mislim, da policija svoje delo opravlja profesionalno. Kako se na to odzove zunanji svet, je druga zgodba. Zanimivo se mi recimo zdi, da se mediji na prizorišču pojavijo tisto sekundo, ko prispe policija.
Predmet hišne preiskave so bile pogodbe sklenjene med DUTB in tujimi svetovalci, med njimi je tudi vaše podjetje. Zanje sta računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da ni jasno ali ste delo sploh opravili, da bi morali delo, za katerega ste bili najeti, opraviti uslužbenci slabe banke, sporni pa so tudi visoki zneski izplačil. Kako odgovarjate na te očitke?
Odgovorim lahko le z mojega stališča. Leta 2013 so bile razmere na DUTB zelo zapletene. Država nam je postavila rok, da moramo junija 2013 od bank prevzeti velik del slabih posojil, a se to takrat zaradi novih usmeritev direktorata Evropske komisije za konkurenčnost ni moglo zgoditi. Nato so nam zadali še več različnih nalog, ki smo jih morali izvesti, pri čemer so se te naloge in roki izvedbe večkrat spremenili.
Upravni odbor slabe banke je moral biti ves ta čas pripravljen, da sprejme več sto primerov kreditnih map in z njimi začne upravljati. Glede na to, da ni bilo jasno kdaj bomo te primere dobili, si uprava ni mogla privoščiti rednega zaposlovanja sodelavcev. V tem primeru se običajno pokliče svetovalce, ki se jih lahko hitro znebi, če se nič ne zgodi.
Moja družba je svoje delo opravila. V tem času nismo lenarili. Pripravljali smo pravila, postopke, analizirali nekatere primere, ko so ti bili še v bančnih bilancah. Pripravljali smo se torej na čas, ko bo treba z njimi upravljati.
Znesek na računu, ki sem ga takrat izstavili DUTB, ni nič višji od tistih, ki sem jih za svoje storitve zaračunal v drugih državah.
Kakšna je zdaj vaša plača?
Zaradi davčnega sistema odgovor ni enostaven. Znaša nekaj več kot 30 tisoč evrov. Če plačo umestite v mednarodni kontekst ta z vidika posla, ki ga opravljam, ni nič spektakularnega. Ko pojdem od tukaj, mi ne bo treba dolgo čakati da dobim službo, kjer bom zaslužil podoben znesek.
Mislite, da so visoka izplačila res razlog, za odstavitev vodstva slabe banke?
Ne.
Kaj je potemtakem pravi razlog?
Preden odgovorim, bi rad povedal, da nisem član upravnega odbora DUTB, zato je to moj osebni pogled na zadevo. Debata o odstavitvi vodstva se vrti predvsem okoli izplačil g. Månssonu. Govorimo o zelo majhnih zneskih v kontekstu našega dela. Slaba banka je dve milijardi evrov težak projekt, stroški njenega delovanja znašajo nekaj milijonov mesečno.
Z ad hoc odstavitvijo vodstva je bil na vodstvenem položaju ustvarjen vakuum, operativnost DUTB je bila omejena. S tem je bilo povzročenih neprimerno več stroškov, kot so tisti, ki se jih očita g. Månssonu.
Če torej odgovorim na vaše vprašanje: Pravi razlog so primeri, s katerimi se trenutno ukvarjamo. Nekomu smo kot kaže stopili na žulj in zato moramo oditi.
Katere primere imate v mislih?
Predvsem T-2 in Savo. V T-2 je DUTB izpostavljena s 140 milijoni evrov, ki smo jih prejeli od bank. Ključno vprašanje v tem primeru je, ali nam morajo družba oziroma njeni lastniki – mi v tem primeru predstavljamo davkoplačevalce – ta denar vrniti ali pa ga zastonj obdržijo, davkoplačevalci pa ne dobijo niti lastniškega deleža.
Če podjetja ne bi poslali v stečaj, davkoplačevalci torej ne bi dobili nič. Pomembno pa je povedati, da je stečaj eden od ukrepov za sanacijo družbe, in da v teh dveh mesecih, odkar je T-2 v stečajnem postopku, ni bila njenemu poslu narejena nobena poslovna škoda, ni bilo odpuščanja, skratka družba deluje nemoteno. Naš cilj je le, da podjetje transparentno prodamo in da davkoplačevalci dobijo svoj denar – v igri je okoli 80 milijonov evrov.
Komu ste torej v tem primeru stopili na žulj?
Primer je po naših izkušnjah sodeč politično zelo zanimiv za desnico.
Ste v zvezi s tem prejeli kakšne telefonske klice? Kako ste občutili ta pritisk?
Ne, ni bilo telefonskih klicev. Gre za posreden pritisk. Sicer pa zdaj z redkimi izjemami tako en kot drugi del politike zahtevata naš odhod.
Levico torej zanima primer Save?
Sava je malce drugačen primer, a težave so podobne. Mi smo vodstvo družbe in njihove načrte za preventivno prestrukturiranje sprva podpirali. Z ostalimi upniki smo jim celo zagotovili denar, ker niso bili likvidni.
Naš pogled na družbo se je spremenil za 180 stopinj potem, ko so nam predstavili načrt prestrukturiranja. Na pomoč smo jim recimo poslali strokovnjaka za hotelsko industrijo, da bi jim pomagal pri analizi, a so ga povsem ignorirali. Njihov načrt je bil katastrofalen. Predlagali so petletni odlog plačila dolga – kaj takega je v tujini nemogoče doseči – eno odstotni donos, odpis 47 milijonov evrov dolga, starim lastnikom bi ostal velik del družbe, načrta za odprodajo naložb ni bilo, prav tako načrta poplačila upnikov, … To smo seveda morali zavrniti. Pravniki so nam celo dejali, da bi se nadaljnja podpora Savinih načrtov lahko kvalificirala kot nedovoljena državna pomoč. Zato smo se odločili družbo prevzeti in sprožiti prisilno poravnavo, a medtem se je nekaj zgodilo.
Gorenjska banka, Triglav, Skupna, in nekateri drugi upniki, katerih terjatve do Save predstavljajo le petino vseh terjatev, so prevzeli nadzor nad procesom. Zdaj se z njimi glede tega pravdamo. Zakaj? Gorenjska banka je tesno povezana s Savo. Ta ima 49 odstotni delež v Gorenjski banki, zato banko praktično sami vodijo. Na skupščinah imajo večino glasov.
To za nas predstavlja veliko težavo, saj Gorenjska banka, torej Savina hčerinska družba, vodi prestrukturiranje svojega lastnika. Še več, Sava mora v procesu prestrukturiranja delnice Gorenjske banke prodati. De facto imamo torej položaj, kjer banka sama vodi proces prodaje lastnih delnic.
DUTB že samo z vidika skladnosti poslovanja in transparentnosti tega ne more podpirati. Tako pač ne gre.
Ne želimo si, da bi Sava končala v stečaju, a če se bo ta zabava nadaljevala, moramo glasbo ustaviti. Bolje, da gre Sava v stečaj, kjer bo zagotovljena transparentnost, kot pa da glasbo izbira Gorenjska banka in moramo vsi plesati po njihovih vižah.
Rekli ste, da se je nekaj zgodilo, ko ste zavrnili Savin načrt za prestrukturiranje? Kaj ste imeli v mislih?
Sodišče je potrdilo vlogo Save, kljub temu, da so oddali nepopolno vlogo. Mi smo vložili popolno vlogo, a je sodišče ni potrdilo.
Namigujete na pritiske politike?
Ne. Le dejstva navajam.
Toda gotovo imate občutek kaj se je dogajalo v ozadju?
Ne bom špekuliral.
Že gospod Nyber je namignil na znake korupcije pri vpletanju politike v reševanje Save. Se z njim strinjate?
Gospod Nyberg je zelo izkušen finančnik. Bil je recimo vice guverner švedske centralne banke, svetoval je predsedniku Evropske komisije Barrosu, … Mislim, da ima zelo dober nos, ko gre za odkrivanje nepravilnosti.
Zanimivo pa mi je tudi njegovo vprašanje kam je v Savi šel ves denar. Družba si je izposodila več kot 300 milijonov. Zdaj upnikom dolguje 250 milijonov, hoteli, ki jih ima, so v poraznem stanju, regulator pa trdi, da ima Gorenjska banka premalo kapitala. Kam je torej šel ves denar?
Ugotovili smo, da je Sava insolventna, lastnega kapitala nima več, izgubil se je tudi velik del izposojenega denarja. V to zgodbo je posredno in neposredno vpletenega okoli 200 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Ljudi bi morala torej zgodba o insolventni družbi, ki je izgubila velik del njihovega denarja, še kako zanimati.
V Savo smo želeli poslati revizorja, pa tega ne dovolijo. Sprašujemo se zakaj.
Pa vam lahko to preprečijo?
Ne bi smeli. Po zakonu imamo to pravico narediti, tudi sodišče nam je dalo zeleno luč, a nam v Savi tega ne dovolijo.
Kaj je po vašem razlog za to? Morda vpliv in politične vezi, ki jih ima uprava Save?
O tem ne želim špekulirati. Dejstvo pa je, da v Savi želijo na vsak način preprečiti, da bi naši revizorji pregledali njihovo poslovanje.
Za nakup deleža slabe banke v Savi se zdaj zanimata SDH in Kad, z njimi ste se že sestali. Kako potekajo pogajanja?
Pogajanja so še v začetni fazi, zato o tem ne morem veliko povedati.
Zakaj želi po vašem mnenju vlada sploh izvesti prenos lastništva?
To je zelo dobro vprašanje.
Imate nanj odgovor?
Še enkrat. Vprašanje je zelo dobro.
Je razrešitev g. Nyberga in g. Månssona po vašem mnenju zmaga teh mrež in lobijev o katerih govorite?
Sodeč po odzivih v medijih bi rekel, da to kar drži.
Zakaj se je po vašem mnenju sploh začel lov na čarovnice, ko gre za tujce v slabi banki? Ne nazadnje je vlada vedela za kakšno delo vas je najela in kaj boste počeli …
Kot sem že rekel, smo nekomu očitno stopili na žulj.
Vam je politika kdaj dajala navodila kako morate ravnati?
Od začetka ne, sodelovali smo zelo dobro. V zadnjem času pa so se dogodki začeli obračati v povsem nasprotno smer.
Pravite, da ne želite več delati v Sloveniji. Zakaj?
Včeraj sem dejal, da bom odšel ob prvi priložnosti, ki se mi bo ponudila. Sem strokovnjak za prestrukturiranje podjetij, svoje delo želim opravljati profesionalno in ga bom tukaj opravljal le tako dolgo, dokler ga bom lahko po svojih standardih in načelih. Kot sem že rekel, ne morem biti vaš borec za svobodo, poiskati morate svoje Che Guevarre.
Lahko primerjate korupcijska tveganja v Sloveniji s tistimi na Finskem?
Prav res moram? (Smeh … ) Naj povem le tako: Gre za dve povsem različni kulturi.
Kaj vas je pri opravljanju vašega posla v Sloveniji najbolj presenetilo?
Težke, tudi težje službe od zdajšnje sem že imel. Ta posel že 26 let opravljam v različnih državah, človek si misli, da je videl že vse. Neposredne korupcije sicer ni veliko, sem pa presenečen, da je prisotnost različnih mrež, ki so zelo vplivna, tako velika. Te mreže vlečejo niti in izkoriščajo svojo moč.
Presenečen sem tudi nad izjemno velikim številom družb, ki so zelo slabo upravljanja. Predvsem to velja za državna podjetja, teh pa je veliko, glede na to, da je država še vedno lastnica okoli 70 odstotkov gospodarstva.
Kako pa bi opisali vlogo slovenskih medijev, ko gre za poročanje o delu DUTB? Rekli ste že, da ste presenečeni, da so se novinarji pojavili pred vašim poslopjem v trenutku, ko so prišli policisti.
Seveda imajo mediji pomembno vlogo v vaši družbi, a na njihovo delo se ne spoznam, zato tega ne bi rad komentiral. Se mi pa zdi, da znanje novinarjev o prestrukturiranju podjetij in poslu, ki ga DUTB opravlja, ni dobro.
So vam v Sloveniji kdaj grozili?
Ne. So mi pa grozili, ko sem svoje delo opravljal v nekaterih drugih državah.
Ste eden glavnih operativcev na slabi banki. Pravite, da boste odšli. Odstavljena sta g. Nyberg in g. Månsson. Bo prišlo zaradi tega pri delu slabe banke do zaostankov?
Morda.
Ste lahko bolj natančni?
Odprtih vprašanj na DUTB je veliko. Načrtovali smo strategijo prestrukturiranja, učili zaposlene naj bodo pri svojem delu brezkompromisni in razrešijo težave takoj, ne pa jih po slovensko odlagati v nekam prihodnost in upati, da bo nekoč prišel nekdo in nekaj naredil. Kolegi se sprašujejo, kaj bo? Če je naše delo, ki je povsem transparentno, tako na udaru, je to vprašanje povsem na mestu.
Ugibam, da bo trajalo kar nekaj časa, preden bodo zaposleni spoznali nov način dela in se nato odločili, kako naprej.
So slovenski menedžerji sposobni opraviti delo, ki ste ga opravljali tujci?
Ne vem. Bomo videli.
Ste že kontaktirali kakšnega od potencialnih novih delodajalcev?
Ne kontaktiram jaz njih, pač pa oni mene.
Torej kot v filmih o Jamesu Bondu …
(Smeh … ) Nikakor nisem James Bond. Sem strokovnjak za prestrukturiranje podjetij in sem že prejel ponudbe za delo. Dobre novice potujejo hitreje, slaba še hitreje.
Kako pa na dogajanje v DUTB gledajo tujci in tuje finančne institucije?
DUTB je uživala velik ugled v svetu. Veliko sem v stiku z Evropsko komisijo, zelo hitro smo zgradili dobre odnose, tudi ostale finančne institucije so na naše delo odobravale. Zdaj so zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, pa ne vem.
david.jug@zurnal24.si
Imam 956 EUR bruto
Ne moreš verjeti kakšna mafija so naši politik, za kozlat.
koliko ima Drago Kos bruto