Nestrinjanje. Ustavno sodišče je do včeraj prejelo že 19 pobud ali zahtev za presojo ustavnosti megavarčevalnega zakona – zakona o uravnoteženju javnih financ. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa je včeraj predstavila še zahtevo za oceno ustavnosti omejitve regresa za letni dopust v družbah, v katerih ima država svoj delež, ki je zapisana v noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih za letos. Presoja zakonov pred ustavnim sodiščem sicer v povprečju traja 349,4 dneva, so nam še povedali na ustavnem sodišču.
Povožena kolektivna
Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS, meni, da je ta zakon “povozil” kolektivno pogodbo, saj določa najvišji možni znesek regresa v višini minimalne plače. “To tudi za podjetja, ki denar imajo, pomeni, da ne morejo izplačati višjega regresa,” je poudaril. Opozoril je tudi na dejstvo, da zakon posega v pravice za nazaj – nekatera podjetja so namreč regres izplačala še pred uveljavitvijo zakona. “Postavlja se vprašanje, ali bodo morali zaposleni razliko vrniti,” je dejal.
Zavarovalnica po zakonih
Eno od takih podjetij je Zavarovalnica Maribor (ZM), ki je regres zaposlenim izplačala že marca, pred uveljavitvijo zakona. Na vprašanji, ali so proučili pravne učinke zakona na že izplačani regres in kako nameravajo ravnati prihodnje leto, odgovarjajo: “ZM je vedno – in bo tudi v prihodnje – spoštovala veljavno zakonodajo, kar pomeni, da bomo tudi prihodnje leto upoštevali vse veljavne pravne norme.”
Kaj pa, če se delež proda?
Cvetka Gliha, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, kamor spadajo na primer Pošta Slovenije, Telekom in Adria Airways, poudarja, da v podjetjih niso bili dogovorjeni “neki enormni regresi”. Tako je bil v Pošti Slovenije 890 bruto, zdaj pa znaša 763 evrov. Sprašuje se še, kaj se zgodi, če državni delež v katerem od podjetij kupi nov lastnik, ki ni država.
