Omejitev. “Univerze same predlagajo število vpisnih mest, vlada daje le soglasje. V osnutku nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020 pa predvidevamo, da bodo visokošolske institucije pridobile še več avtonomije na tem področju.”
Tako so nam na ministrstvu za visoko šolstvo odgovorili na vprašanje, ali bodo zaradi nezaposljivosti diplomantov omejili vpis na fakultetah, katerih kadri niso zanimivi za trg dela. Število brezposelnih s sedmo stopnjo izobrazbe, ki so mlajši od 30 let, je namreč od septembra 2008 naraslo za 69 odstotkov, kar je za štiri odstotne točke več, kot je v zadnjih dveh letih zrasla splošna brezposelnost. Na zavodu jih je trenutno 2.739.
Fakultete statistike o zaposljivosti svojih diplomantov večinoma ne vodijo, spremljajo pa podatke zavoda za zaposlovanje o poklicih, za katere izobražujejo. A niti ena od fakultet, ki smo jim poslali vprašanja, ni dejansko napovedala omejitve vpisa zaradi brezposelnosti svojih diplomantov.
“Odločitve o omejevanju vpisa za zdaj nismo sprejeli, smo se pa že večkrat o tem pogovarjali – ampak ne zaradi nezaposlenosti diplomantov, temveč da bi dvignili kakovost,” pravi dekan ljubljanske pravne fakultete (PF) Peter Grilc. Dekan PF v Mariboru Rajko Knez pa je prepričan, da zgolj fakulteta ne more biti regulator trga.
Imajo prilagodljiva znanja
“Stanje na trgu delovne sile nikoli ni bilo in ne more biti najbolj posrečena osnova za ukinjanje študijskih programov,” menijo na filozofski fakulteti (FF) v Ljubljani, katere diplomanti na prvo službo v povprečju čakajo eno leto. Na FF verjamejo, da njihovi diplomanti med študijem pridobijo širok razpon znanj, da se bodo lahko prilagodili novim razmeram.
Na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti pa bodo o preoblikovanju razmislili, če bo manj študentov na posamezni smeri.
