Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno dva odstotka.
Hitrost je dejavnik tveganja
Med 30 in 90 km/h ne prvi pogled ne izgleda, da gre za veliko razliko, vendar so te očitne. ''Obstaja zelo enostavna formula: če za x kilometrov povečamo hitrost, se bo za 2x povedala možnost, da pride do nesreče in za 4x do 5x se poveča verjetnost, da bo nekdo umrl,'' pojasnjuje Bojan Žlender, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. ''Če vozimo 50 km/h, kjer bi morali 30, je za 40 tako odstotkov večja verjetnost, da bo prišlo do nesreče in kar za 100 odstotkov večja verjetnost, da bo nekdo umrl.''
Počasi tudi v dobrih razmerah
Od danes do 1. maja bodo policisti v okviru akcije Hitrost, počasneje je varneje poostreno nadzorovali vse tiste, ki radi premočno pohodijo stopalko za plin. Njihov cilj je zmanjšati število najhujših posledic prometnih nesreč zaradi hitrosti. Hitrost je namreč še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki se končajo najbolj tragično.
Čas lepših dni ni izbran naključno – zdaj je na cestah več udeležencev, lepo in suho vreme pa daje lažen občutek, da je vožnja varnejša.
– življenja 62 oseb
– hude telesne poškodbe pri 384 ljudeh.
Lahko se jim zahvalite
Hvala, ker voziš zmerno, pa je akcija, namenjena spodbujanju zmerne vožnje. Na spletnem naslovu www.hvalati.si se lahko namreč vsakdo zahvali vsem zmernim voznikom, ki s svojim vedenjem v prometu ne ogrožajo življenj. Med vsemi, ki bodo objavili zahvale, jih bodo izžrebali 20, ki bodo dan preživeli z voznikom Andrejem Jerebom.
Z akcijo Hitrost, počasneje je varneje pa želijo vsem dopovedati predvsem to, da predpisov ni treba upoštevati zaradi tistih, ki nadzorujejo, ali visokih kazni, temveč zaradi tega, da bi bili bolj varni sami, naši bližnji in vsi drugi udeleženci v prometu. Akcijo bodo ponovili med 28. junijem in 4. julijem 2010.
Kaj ostane od voznika pri trku z 90 km/h?
''Posnetki jasno kažejo vizualno zgodbo. Pri 30 km/h posledice niso tako hude, voznik bo verjetno preživel, pri 50 km/h je nekako pol-pol, pri 90 km/h pa voznik nima nobene možnosti,'' je spodnje posnetke, ki jih je naredila švedska direkcija za ceste, komentiral Žlender.
Trk pri hitrosti 50km/h
Trk pri hitrosti 70 km/h
Trk pri hitrosti 90 km/h
Bojan ŽlenderVsem zelo priporočam, da gredo na poligon, na površino, kjer lahko preizkusiš, kaj zmoreš. Vsi, ki smo bili na takih poligonih, tudi zelo izkušeni in polni prepričanja, da smo dobri in varni vozniki, smo doživeli izkušnjo, da v kritični siutuaciji ostaja vprašanje, če bi znali ustrezno ukrepati. Treba je znižati tveganje in imeti rezervo.
Postavite se v vlogo pešca
V okolici šol, vrtcev, stanovanjskih naselji itd. je tako še posebno pomembno, da se držimo omejitve 30 km/h. ''Tudi če otrok stori napako in stopi na cesto ali steče za žogo, voznik lahko pravočasno ustavi vozilo. Že pri 50 km/h pa je ta verjetnost bistveno slabša, pri 90 km/h ni nobene možnosti, da karkoli narediš,'' pravi Žlender.
''30 km/h je zadnja relativno varna hitrost za pešča. Pri tej hitrosti bo zanesljivo 90 odstotkov pešcev preživelo. Pri 50 km/h bo polovica pešcev utrpela tako hude poškodbe, da bodo umrli. In pri 65 na uro ne preživi noben več, kaj šele pri 90 km/h.''
Kljub številnim preventivnim akcijam in kaznim Slovenci še vedno prepogosto vozimo prehitro. ''Hitrosti ne razumemo same po sebi, zelo redko se nam zgodi, da smo za prehitro vožnjo vsaj simbolno kaznovani z globo ali kazenskimi točkami. Statistično gledano se tisto najhujše zgodi redkim, katastrofalno pa je, ko se to zgodi tebi, tvojemu otroku ali znancu,'' pravi Žlender.
