Vlada je v prvem protikoronskem paketu sprejela dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, do katerega so bili upravičeni tudi funkcionarji in direktorji. Znesek dodatka je lahko dosegel 100 odstotkov plače, vendar skupaj z dodatkom za delo v rizičnih razmerah iz kolektivne pogodbe za javni sektor ni smel preseči 100 odstotkov plače. Na nekaterih ministrstvih so višino dodatka omejili na 35 odstotkov.
Kot poroča Dnevnik, je bil med tistimi, ki so si obračunali dodatek v višini nad 35 odstotkov tudi generalni sekretar vlade Božo Predalič. Kot so za omenjeni časnik potrdili v vladi, je Predalič za marec prejel dodatek v višini 45 odstotkov postavke osnovne plače za 160 ur (1196 evrov bruto), za april pa je dodatek v višini 45 odstotkov znašal 1994 evrov bruto. Pri tem so na vladi pojasnili, da je bila omejitev 35 odstotkov navedena "zgolj kot metodologija za izračun mase sredstev, dodeljenih posameznemu organu, in ne zgornja omejitev". V generalnem sekretariatu vlade so dodali še, da je bil Predalič v omenjenem obdobju prekomerno obremenjen in nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje.
Med ministrstvi, kjer so dodatek omejili na 35 odstotkov, je bilo tudi notranje ministrstvo. Policisti naj bi v povprečju dobili okoli 250 evrov dodatka, uslužbenci na ministrstvu okoli 60 evrov. Časnik Večer pa je poročal, da naj bi nekdanji generalni direktor policije Anton Travner prejel 85-odstotni dodatek k plači za 104 ure dela v nevarnosti oziroma povečani obremenitvi marca ter 40-odstotni dodatek aprila. Poleg Travnerja naj bi podobne dodatke prejela še njegova namestnika. Na ministrstvu za notranje zadeve pa naj bi dodatek v višini 95 odstotkov prejela sekretarka v kabinetu ministra. Nekaj manj naj bi prejeli še svetovalka, tajnica, kuharica, generalni direktor direktorata za policijo in še nekaj drugih. Policijski sindikat je že napovedal, da se bodo po potrebi zatekli k pravnim sredstvom.
Neuradno naj bi tudi v drugih sektorjih vodilni prejeli visoke dodatke. Kot piše Dnevnik, naj bi se to dogajalo v nekaterih domovih za starejše. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva na uradne podatke še čakajo. Ob tem je treba dodati, da so domovi pod okriljem ministrstva za delo, kjer niso dodatno omejili višine dodatka.
Na drugi strani pa se nekateri dodatku v celoti odpovedali. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je za Dnevnikov Objektiv dejal, da so se v njegovem kabinetu in ožji ministrski ekipi dogovorili, da se dodatku odpovejo. Enako naj bi storili tudi trije v kabinetu predsednika vlade.
Kaj pa v drugem valu?
Še naprej pa ostaja odprto vprašanje, ali so delavci v zdravstvu in tisti, ki skrbijo za starejše tudi v drugem valu epidemije, upravičeni do dodatka za rizične razmere iz kolektivne pogodbe. Komisija za razlago kolektivne pogodbe je marca odločila, da je dodatek vezan na uradno razglasitev epidemije. V sindikatu zdravstva in socialnega varstva trdijo, da je epidemija v domovih in zdravstvenih zavodih dejansko razglašena, odkar jih je pred tremi tedni minister za zdravje Tomaž Gantar razglasil za ogrožena območja. Ministrstvo za javno upravo se s tem ne strinja, na ministrstvu za zdravje pa zadevo intenzivno preučujejo, še piše Dnevnik.
