Depresija. Simptomi depresije so lahko zelo različni, mednje pa štejemo utrujenost, izžetost, brezvoljnost, jokavost, potrtost; bolniki so nesrečni, socialno izolirani, imajo težave s spancem, so brez apetita in podobno.
Društvo Dam. Na spletni strani Ne boj se boste našli veliko informacij o depresiji in anksioznih motnjah.
Klic v duševni stiski. Svetovalci Klica v duševni stiski so izobraženi za delo z ljudmi in še posebej usposobljeni za pogovor s tistimi, ki razmišljajo o samomoru. Pokličete jih lahko vsako noč med 19. in 7. uro na 01/520 99 00.
Center za izvenbolnišnično psihiatrijo. Je enota Psihiatrične klinike Ljubljana. Ordinacijski čas je od ponedeljka do petka od 8.15 do 14.45. V sklopu centra deluje urgentna psihiatrična ambulanta: vsak dan od 8. do 15. ure, poleti pa od 10. do 15. ure. Namen urgentne ambulante je predvsem svetovanje in po potrebi takojšnje uvajanje terapije.
Posvet, center za psihološko svetovanje. Na spletni strani http://www.posvet.org/?page_id=16 preverite možnosti pogovora s svetovalcem za pet evrov.
Psihiatri. “Dostop do psihologa oziroma psihiatra v javnozdravstveni mreži je težaven,” ob svetovnem dnevu boja proti samomoru opozarja Maja Valič, ustanoviteljica društva Dam za pomoč ljudem z depresivno in anksiozno motnjo. “Psihologov in psihiatrov je premalo, zato so dolge tudi čakalne dobe,” pravi in dodaja, da ljudje za centre za pomoč v duševni stiski ali urgentne psihiatrične ambulante večinoma ne vedo. Prav tam pa lahko v nujnih primerih poiščejo takojšnjo pomoč.
Razširiti kapacitete
“Po podatkih o dogovorjenih čakalnih dobah, ki so objavljeni na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), lahko na prvi pogled sklepamo, da se na psihiatra najdlje čaka v Ljubljani,” pravi Peter Rutar z ZZZS. Tu je napisana čakalna doba od sedem do 300 dni. Ko smo nekatere ambulante klicali sami, smo ugotovili, da so čakalne vrste tudi dva meseca daljše od objavljenih. “Ne gre pa zanemariti vloge osebnega zdravnika,” opozarja Rutar. Če zdravnik oceni, da zdravstveno stanje zavarovanca zahteva takojšnje ukrepanje, ga lahko nemudoma napoti na zdravljenje v ustrezno ustanovo.
“Da mora človek v krizi na pogovor s psihiatrom čakati, je zelo neugodno,” pojasnjuje Natalija Tetičkovič Bogataj, sociologinja iz društva Altra. Za zdravljenje depresije sta po njenih besedah zelo pomembni zgodnje odkrivanje znakov in ukrepanje, preden nastopi kriza.
Poziv k veliki kampanji
“Najprej bi bilo treba razširiti kapacitete psihologov in psihiatrov,” meni Valičeva. Poleg tega bi bilo dobro po vsej Sloveniji izvesti podobno akcijo za preprečevanje depresije, kot jo je na celjskem območju pred petimi leti izvajal inštitut za varovanje zdravja pod vodstvom pokojnega psihiatra Andreja Marušiča. “Organizirali so izobraževanja strokovnjakov, ki delajo z ljudmi v stiski, izdali informativna gradiva in regijo v enomesečni kampanji zasuli z informacijami o depresiji,” pravi. Leta 2004 je v celjski regiji samomor storilo 108 ljudi, leta 2005 82 ljudi, lani pa 79.
“Ta primer dobre prakse bi bilo treba prenesti na vso državo,” ocenjuje Valičeva in dodaja, da bi bila v kriznih časih potrebna velika kampanja za ozaveščanje o depresiji.
