“Slovenska hrana je absolutno kakovostnejša od uvožene,” trdi agrarni ekonomist z biotehniške fakultete Aleš Kuhar in pojasni, da iz tujine k nam prihaja predvsem nizkokakovostna hrana, ki pa je tudi cenejša. A pri hrani se ne da veliko privarčevati, dodaja in opozarja, da manj ko plačaš zanjo, več bo pri njej aditivov, dodatkov, kar pa niža kakovost.
Potencial. Hrana je danes strateška surovina, pravi direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Igor Hrovatič in dodaja, da je stopnja samooskrbe v Sloveniji nekaj pod 50 odstotki, medtem ko je bila pred od deset do 15 leti okoli 70 odstotkov: “Dvig samooskrbe za nekaj odstotkov bi v Sloveniji pomenil nekaj tisoč delovnih mest več v tej panogi.” Po njegovih podatkih je danes v živilskopredelovalni panogi zaposlenih okoli 20 tisoč ljudi.
Dražja je kakovostnejša
“Ljudje so izrazito cenovno orientirani, a za nizko ceno dobijo slabo hrano, česar se ne zavedajo,” pravi Kuhar. Ceno hrane celo primerja z nakupom vozila: “Več ko plačaš, več dobiš.” Dodaja še, da moramo paziti na zdravje, in priporoča nakup kakovostnejše hrane: “To pa bodo potrošniki prej dobili, če jo bodo iskali med domačimi proizvajalci.”
Hitro od njive do krožnika
Direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Igor Hrovatič se izogne odgovoru na vprašanje, katera hrana je kakovostnejša: “Biotehniška fakulteta je delala raziskave in ugotovila, da je razlika med domačo hrano in hrano, pripeljano v Slovenijo – v našo korist.” Ob tem izpostavlja predvsem način pridelave, ki je bolj tradicionalen in ne industrijski, okus in dejstvo, da je slovenska hrana bolj sveža. Tu cilja predvsem na transport uvožene hrane in prisilno vzdrževanje njenega stanja.
Z zadnjim se strinja tudi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc: “Gotovo je prednost slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov ta, da je za njimi kratka pot od njive do krožnika.”
Varna. Na nobeno stran – glede kakovosti slovenske hrane v primerjavi z uvoženo – pa se niso postavili na Zvezi potrošnikov Slovenije. Od tam je Marjana Peterman sporočila: “Vsa hrana na trgu mora biti varna in taka, da ne ogroža zdravja.”
Šibka točka je cena
Slovenska hrana pa je praviloma dražja od uvožene. Hrovatič razlaga, da se cenovno težko primerjamo z drugimi državami Evropske unije (EU): “Imamo manjše kmetije – trikrat manjše od povprečja v EU –, drugačne podnebne in reliefne razmere. Pri ceni ne moremo biti konkurenčni zunanjemu svetu, nismo pa toliko dražji.”
Slovenci raje za slovensko
Tako očitno menijo tudi potrošniki. Ko je Mercator v Kopru postavil stojnice s sadjem in zelenjavo slovenskega porekla, so v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z lani prodali za 30 odstotkov več domačega sadja in zelenjave. “Praktično bi lahko odkupili toliko kakovostnejšega domačega sadja in zelenjave, kolikor bi ga bilo v ponudbi,” pravijo v Mercatorju. Ali se bosta za podobne slovenske police odločila tudi Spar in Tuš, ne eden ne drugi nista ne potrdila ne zanikala.
