Oče je umrl v prometni nesreči, vdovi in otrokom pa po njem ne pripada nič, saj ni imel dovolj delovne dobe. Če bodo upravičeni, bodo lahko dobili socialno pomoč. Otroci, ki prejemajo pokojnino po pokojnem staršu, povprečno prejemajo 391,50 evra. Junija je bilo 4.243 prejenikov mlajših od 18 let.
Pravico do vdovske ali družinske pokojnine imajo družinski člani po umrlem, če je ta že prejemal pokojnino ali bi bil upravičen do invalidske pokojnine, pri čemer se smrt šteje kot da je podana prva kategorija invalidnosti.
Najnižja družinska pokojnina znaša 143,44 evra (70 odstotkov najnižje pokojnine), najvišja je bila junija 1713 evrov, prejemnik pa jo prejema po obeh starših.
"To glede na določbo 42. člena ZPIZ-2, pomeni, da je zavarovanec lahko upravičen do določenih pravic le pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti, do nastanka invalidnosti," pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Povedano enostavneje, če nekdo umre pri 29 letih, mora imeti vsaj tri leta pokojninske dobe.
Z minimalno pokojnino do 35 tisoč evrov
Ker je imel oče premalo delovno dobe, bosta deklici "prikrajšani" za približno 35 tisoč evrov. Izračun smo naredili pod predpostavko, da bi prejemali najnižjo pokojnino in da bi jo prejemali dvajset let.
Najmlajši zavarovanec, po katerem otrok prejema pokojnino, je bil ob smrti je 19 let 7 mesecev 19 dni. Junija 2017 je bil najmlajši uživalec družinske pokojnine star manj kot leto dni.
"Prvo načelo pokojninskega in invalidskega zavarovanja je, da pravice izvirajo iz dela. Za to načelo je značilno, da je zavarovančevo delo oziroma plačilo zanj podlaga za višino prispevkov in odmero ter obseg pravic, ki iz njih izhajajo. Zato, da zavarovanec (ob izpolnitvi pogojev) lahko uveljavlja določeno pravico iz tega zavarovanja, mora biti torej podano z zakonom določeno predhodno obdobje vplačevanja prispevkov," še dodajajo na ministrstvu.
A kako bi lahko nekdo, ki se zaposli po koncu fakultete in umre pri 28 letih nabral toliko let vplačevanja prispevkov? Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) se namreč večina mladih prvič vključi v zavarovanje po 25. letu starosti, takih je skoraj 52 odstotkov.
Mislili so tudi na tiste, ki so študirali
Lahko, pravijo na ministrstvu, saj se delovna leta za tiste, ki so končali visoko šolo, štejejo šele od dopolnjenega 29. leta. "Z namenom, da zajame čim večji krog zavarovancev (tistih, ki se zaposlijo z 18. letom ali prej, kot tudi tiste, ki opravljajo študij), je zakonodajalec v nadaljevanju uredil tudi položaj mlajših invalidov, in sicer na način, da zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe. Zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenim 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj četrtino delovnih let (43. člen ZPIZ-2). Skladno z določbo 44. člena ZPIZ-2, se zavarovancu, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo, delovna leta štejejo od dopolnjenega 26. leta starosti. Zavarovancu, ki je pridobil visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pa se delovna leta štejejo od dopolnjenega 29. leta starosti," pojasnjujejo na ministrstvu za delo.
Dodajajo, da "pri pravici do vdovske in družinske pokojnine še posebej prihaja do izraza načelo solidarnosti in vzajemnosti obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ... Prispevek, ki so ga dolžni plačevati zavarovanci, ni diferenciran v tem smislu, da bi morali tisti, pri katerih obstaja večja verjetnost nastanka tega zavarovanega primera, plačevati več kot tisti, kjer je takšna verjetnost minimalna. Prav tako ni posebej predvideno, da tisti zavarovanci, pri katerih v primeru njihove smrti sploh ne more priti do priznanja teh pravic, ne bi bili zavezanci za plačilo prispevka za zavarovanje v ta namen. V tem pogledu so torej vsi zavarovanci v popolnoma enakem položaju.«
Osnova za odmero družinske pokojnine je invalidska pokojnina, ki bi jo pokojni zavarovanec imel glede na vzrok smrti. Družinska pokojnina se odmeri od osnove, in sicer v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 70 odstotkovm, za dva v višini 80 odstotkov, za tri v višini 90 odstotkov ter za štiri ali več v višini 100 odstotkov od osnove.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Moder....saj ne gre za to. Glede na zakonodajo je vplačeval premalo časa in otroci bi posledično dobili sam drobiž, ki pa ne bi kaj prida pomagal. Za ta namen so drugi inštrumenti in tukaj bi bilo potrebno pogledati kaj se… ...prikaži več da in kaj se ne da. Če pa tudi tukaj ni dovolj mehanizmov potem pa je dejansko nekaj narobe..
Kaj pa tisti ki plačujejo 40 let umrejo prvi mesec penzije kam gre pa ta denar. Ali niso otroci naše največje bogastvo. Kako naj mamica vdova sedaj spodobno preživi 2 otroka z 1 plačo. Ke je sedaj solidarnost. Ta demokracija… ...prikaži več je res zakon, vsak zase ostali pa vsi ppcrkajte
Gospa Likovič, Primc in še kdo imajo zgolj in samo polna usta praznih parol. To je njun domet. Vse tisto kar bi zahtevalo čas in trud, ne to pa ni zanju. Predstavljen primer, ko zakon v nekaterih primerih ne predvideva… ...prikaži več pokojnine po umrlem staršu bi bilo potrebno natančno prebrati, pregledati in najti ustrezne rešitve. Otrok ni "kriv", da mu je starš umrl preden je slednji dopolnil pogoje po katerem bi mu pripadal nek denar za preživetje. Ja, tu pa res gre za otroke. Vse se da, če se hoče.