"Država nas ni še nič kontaktirala. Smo pa organizirali predavanje o razvlaževanju in dezinfekciji hiš, ki si bile poplavljene. Prejšnji teden je vojska pospravila vreče, gasilci so po hišah namestili razvlaževalnike. Kmalu pričakujemo predstavnike Malteškega viteškega reda z Madžarske, ki so pred dnevi že bili pri nas. Obljubili so strokovno pomoč, podarili nam bodo dodatne naprave za razvlaževanje. Nekaj časa bo tukaj tudi njihov strokovnjak s področja sanacij stavb, ki nam bo pomagal," pojasnjuje Damjan Janeš, poveljnik civilne zaščite (CZ) Loška dolina.
O protipoplavnih ukrepih nima smisla govoriti
Tamkajšnji župan Janez Komidar poudarja, da v njihovi občini pravzaprav nima smisla govoriti o protipoplavnih ukrepih, ker je teren konfiguracijsko tako oblikovan, da je občina sama po sebi velik zadrževalnik vode.
"S protipoplavnimi ukrepi ne bi dosegli učinka, je pa smiselno razmišljati o ureditvi območja, kjer je so ponorne jame. Na tistem območju sta namreč dve jami, ena leži malo višje od druge, pred njo so tudi požiralniki, na katerih se je začela nabirati nesnaga, zemlja, zaraščeni so s travo in vrbami. Prehod med jamami bi bilo treba urediti tako, da bi vodi prej dali prosto pot do požiralnikov in druge jame. S tem bi ob morebitnih novih poplavah pridobili tudi na času," trdi Komidar.
"Voda je še vedno izven struge, če v naslednjih dneh ne bo dežja, se bo v strugo umaknila naslednji teden. Vprašanje pa je ali se bo na vodotokih čez zimo sploh kaj dalo narediti. Mi upamo, da se bo prava sanacija začela naslednje leto. Seveda je vse odvisno od denarja, ki bo za to na voljo in koliko bosta lahko pripomogli občina in država," dodaja Janeš, župan Loške doline pa pojasnjuje, da je v tem trenutku teren močno razmočen, zato je s težko mehanizacijo nanj praktično nemogoče dostopati.
Vas Bač bi radi zavarovali z zadrževalnikom vode
Življenje se počasi vrača v tirnice tudi v vasi Bač. "S pomočjo vojske smo pred dvema dnevoma izvedli zadnjo večjo akcijo, kjer smo odstranili protipoplavne vreče. Ljudje objekte razvlažujejo, kleti so večinoma pospravljene. Zdaj sledijo sanacijski ukrepi za večanje protipoplavne varnosti na vodotokih in infrastrukturi, ki so pa bolj dolgoročni," pove Luka Špilar, namestnik poveljnika CZ Ilirska Bistrica in vodja štaba na Baču v času ujme.
Pripravljajo protipoplavno študijo, ki naj bi dala izhodišča za ukrepe za izboljšanje protipoplavne varnosti na tem območju. "Ideja gre v smeri gradnje zadrževalnikov vode na reki Reki, s katerimi bi uravnavali morebitni poplavni val v naselju. A to je še vse v obliki študije, s katero bomo pristopili k predstavnikom države. Upamo, da nam bo finančno pomagala, ker ti ukrepi so dragi, govorimo o milijonskih zneskih," pravi Špilar.
Predstavniki države se z njimi niso neposredno pogovarjali, naj pa bi se dogovarjali z vzdrževalci vodotokov, ki so morali ministrstvu prioritetno posredovati najbolj kritične odseke vodotokov za katera naj bi se dobilo sredstva za sanacijo. "Nekaj naj bi se premikalo, mi imamo upanje – če se bo karkoli res premaknilo, bo to nam v veliko pomoč," je optimističen Špilar.
"Denarja je premalo"
V torek so imeli predstavniki Ilirskobistriške občine sestanek s podjetjem VGP Drava, ki je upravljalec vodotokov na tamkajšnjem območju. Predstavniki koncesionarja poudarjajo, da se zavedajo se, da je obseg potrebnih vzdrževalnih del na vodotokih bistveno večji kot se ga dejansko izvede, a za to krivijo pomanjkanje denarja. Prioritete se določi na osnovi razpoložljivih sredstev iz proračuna države, poudarjajo.
"Za zagotavljanje večje poplavne varnosti je poleg izvajanja rednih vzdrževalnih del na vodotokih – ki pa se že vrsto let ne izvajajo več v zadostnem obsegu, zato se poplavna ogroženost povečuje – nujno potrebno izvajati tudi druge ukrepe. Na podlogi ustreznih študij je potrebno pridobiti sredstva za izvedbo investicij (kot eno izmed možnih rešitev omenimo npr. izgradnja suhih zadrževalnikov,….)," pojasnjujejo pri VGP Drava.
