Na zadnjem seznamu davčnih dolžnikov, ki je bil objavljen konec novembra lani, se denimo nahajajo Pomurske mlekarne, ki državi dolgujejo med deset in 30 tisočakov, in so v preteklih treh mesecih iz proračuna dobile skoraj pol milijona evrov.
Podjetje Radeče papir nova dacarjem dolguje podobno vsoto, pa jim je država kljub temu namenila 164 tisočakov.
Družba Nova kuverta pa je državi dolžna med 100 in 300 tisoč evrov, pa ni nihče preprečil, da bi prejeli skoraj sto tisočakov davkoplačevalskega denarja.
Na seznamu je tudi množica podjetij, ki državi niso predložila davčnih obračunov oziroma REK obrazcev. Med njimi so denimo Zil Inženiring, Klima Petek ter družba STTIM iz Trbovelj. Samo ta tri podjetja so iz proračuna v tem času prejela več kot 600 tisoč evrov.
"Blokada TRR ni edino orodje"
Dacarje smo zato vprašali, zakaj družbam, ki so na seznamu, ne blokirajo računa ali vsaj dolga ne pobotajo s sredstvi, ki jih ta podjetja prejemajo iz proračuna.
"Posameznih primerov ne moremo komentirati zaradi davčne tajnosti, lahko pa izpostavimo, da so med njimi subjekti, ki so v insolventnem postopku (od začetka postopka zaradi insolventnosti, izterjave zoper ta subjekt ni dovoljeno voditi npr. tudi v postopku prisilne poravnave ), drugi spet so dolg že poravnali ali pa so v postopku davčne izvršbe," so nam odgovorili.
Blokada transakcijskega računa ni edini ukrep, s katerim lahko finančna uprava (Furs) doseže plačilo davčnega dolga, so še povedali in dodali, da lahko to storijo tudi z drugimi sredstvi (denimo s sklepi na denarne terjatve in sklepi na premičnine).
Pobote lahko izvajajo le v okviru Fursa
Pobote pa lahko dacarji izvajajo le ko gre za zapadle terjatve in obveznosti v okviru njihove institucije. "V primeru pogodbenih razmerji z različnimi državnimi organi, če bi bil seznanjen z njimi, bi lahko izvedel izvršbo in sicer izdal sklep na denarne terjatve," pravijo na Fursu.
Zakonske določbe, da bi dacarji sistematično dobivali podatke o pogodbenih razmerjih oziroma obstoju terjatev do davčnih dolžnikov ni.
Varovalke so, a ...
Pri prijavah na javne razpise je sicer vgrajena varovalka, ki onemogoča, da bi bili izbrani davčni dolžniki, prav tako naročnik ne more izbrati podjetja, ki ne plačuje prispevkov za plače.
"Aktivna vloga za to preverjanje, je na strani naročnikov, ki morajo preveriti obstoj dolga za izbranega izvajalca. Po pridobitvi posla izvajalec vseeno lahko postane davčni dolžnik," poudarjajo na Fursu.
Dacarji še dodajajo, da imajo pri izplačilih državnih pomoči zagotovilo, da bo v ustrezno zakonsko podlago vgrajena pravna podlaga, da pred odobritvijo pomoči Furs lahko razkrije dolg dolžnika.
david.jug@zurnal24.si
Tudi teh vez bo kmalu konec.Osamosvojitev je bila farsa,da bodo nekateri lahko delali kar bodo hoteli.Zakone so spisali sebi v prid,davke plačujejo pa tisti,ki imamo naj manj.
Ko kradeš, kradi na milijonske zneske, ko utajiš davke, utaji milijonske zneske - prilizni se vladajoči oblasti (ali si ustvari politično moč) in Ustavnem sodišču. Zmagal si. V trgovinah ne kradi milka čokolade, ne gine ti eno leto aresta.
To ne moreš vrjet kako gnili sistem imamo ...priviligirance se še fojtra z denarjm medtek ko malega človeka rubijo in kaznujejo že za samo en evro ...sramota !