Erjavec: “Mladi brezposelni naj skrbijo za starejše”

Če bi postali premier, kaj bi storili prvi dan v kabinetu?

Najprej bi sklical vse ministre in jim naročil, naj pregledajo vsak svoj proračun in ugotovijo, kje lahko zmanjšajo postavke. Kot minister imam osebno izkušnjo, da so v proračunih določene postavke, ki nič ne prinašajo, veliko prinašajo le določenim lobijem. In ko sem vprašal, zakaj ta postavka, so mi rekli, naj to raje pustim pri miru, sicer bom imel cirkus.

Praktično vse stranke in liste bi zdaj sprejemale pokojninsko reformo, vaše stališče pa je znano. Kdo vas bo sploh vzel v koalicijo, če boste proti?

Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji gremo mi sploh v koalicijo. Eden od teh je, da mora imeti nova vlada izdelan gospodarski program, ki prinaša nova delovna mesta, saj bi z manjšo brezposelnostjo financirali pokojninsko in zdravstveno blagajno. Poleg tega se ne sme poslabšati položaj upokojencev, mladim se mora omogoči pripravništvo, ki ga financira država, uvesti je treba davčni pavšal za obrt in podjetništvo ter preprečiti privatizacijo zdravstva. Potem ne bi stoodstotno vztrajali pri stališču proti pokojninski reformi.

Boste, če boste v opoziciji, predlagali referendume, na primer prav o pokojninski reformi?

Ne, mislim, da je referendum stvar civilne družbe. Poslanci te pravice niti ne bi smeli imeti; moči naj se izmerijo v državnem zboru.

Podjetnik Anto Guberac trdi, da pozna veliko ljudi, ki so dobili posojila na lepe oči. Kako boste odkrili bankirje, ki so dajali posojila za privatizacijske posle in podobno?

To zgodbo sem jaz začel, pa so rekli, da sem populist.

No, toda kako konkretno bi ukrepali?

Jaz sem pravnik, ukvarjal sem se s področjem varstva človekovih pravic in vem, da ni problem naša zakonodaja, ta je dobra, ampak to, da ni politične volje, ker so nekatere stranke zelo povezane s tajkunskimi zgodbami. Še en nujen ukrep pa bi bila določitev jasne lastniške strukture pri NLB, kajti večinska državna last jo izpostavlja vplivom raznih političnih omrežij, lobijev.

Pa bo glede na trenutne akterje v predvolilni bitki po izvolitvi novega parlamenta in postavitvi nove vlade kaj drugače s politično voljo?

Pri novih listah, ki so prišle, mislim, da gre za stare obraze. Vemo, kaj lahko od njih pričakujemo; to niso neke nove zgodbe, bojim se celo, da so na državnozborskih volitvah nastopile zato, da bodo ohranjale določene privilegije za nekatere skupine, omrežja in lobije.

Mislite s tem na Zorana Jankovića ali Gregorja Viranta?

Na oba.
Petindvajsetletna Bedrana Ahmić pravi, da pozna veliko mladih, ki bi lahko delali, a so raje doma in prejemajo socialno pomoč. Kaj bi storili proti temu, če bi bili v vladi?

Za tiste, ki so sposobni delati, menimo, da bi morali opravljati javna dela. Če prejemaš socialno pomoč ali nadomestilo za brezposelnost, bi bilo primerno, zlasti pri mladih, da bi v tem času opravljali neko javno delo. V Desusu vidimo možnosti zlasti pri pomoči starejšim, na primer da jim ne bi bilo treba takoj v dom za starejše.

Komaj 21-letni Rok Hržič je že opazil, da je treba omejiti vpis na univerze, ker te ne proizvajajo kadrov, ki jih potrebuje gospodarstvo. Ali v Sloveniji dovolj skrbimo za delovna mesta mladih študentov ali bi bil čas, da tudi kak profesor izgubi delo?

No, če bo kakšen profesor izgubil delo, zato ne bomo izboljšali tega sistema. Problem je, da pri nas študira 85 odstotkov mladih; mislim, da je ta številka prevelika, da smo zanemarili nekatere poklice, ki jih potrebujemo. Praktično nimamo več vodovodarjev, kovinostrugarjev, krovcev, natakarjev in kuharjev, saj smo nekako ustvarili mišljenje, da socialno varnost zagotavlja samo dobra izobrazba.

Kdo je vaši stranki izdelal plakate?

Ne vem, precej smo jih oblikovali sami. So čisto tradicionalni, tako kot smo mi tradicionalna stranka za tradicionalne volilce. Ni prostora, da bi se fotografirali za kakšnimi mizami ter bili videti znanstveni, strokovni in ne vem kaj.