Agencija za zavarovalni nadzor izpostavlja tri primere goljufivih zavarovalnih zastopnikov.
Rekel, da bo preprečil zvišanje premij, v resnici pa prekinil pogodbo
Zastopnik je zavarovance, ki imajo sklenjeno življenjsko zavarovanje, pripravil do tega, da bodo polico prekinili in sklenili novo pod drugačnimi pogoji. Na ta način je želel priti do dobrega in hitrega dodatnega zaslužka, saj bo od vsake nove police pobral provizijo.
"Življenjska zavarovanja se praviloma sklepajo za dolga, več desetletna obdobja in ni običajno, da bi jih zavarovanci kar tako prekinjali, zato je bil zastopnik pred težko nalogo. Posebej so mu zadišale police, ki so trajale že več kot dve leti, saj je v tem primeru zastopnik upravičen do celotne provizije, če pa se polica prekine pred dobo dveh let, le do delne," so zastopnikovo prakso opisali na agenciji.
Zastopnik je stopil v stik z obstoječimi zavarovanci, s katerimi je v preteklosti že sodeloval. Rekel jim je, da se bodo premije zvišale in zavarovancem ponudil "recept", kako lahko zvišanje premij preprečijo. V podpis jim je ponudil obrazec, ki naj bi zvišanje preprečil. "Ko je enkrat imel tako pred seboj zavarovančev podpis, je takšen obrazec pospravil v predal, sam pa izpolnil drug obrazec, t.j. za prekinitev police in za ponudbo nove, se nanj podpisal namesto pravega zavarovanca, jo dostavil zavarovalnici in nova polica je bila 'sklenjena', provizija pa na poti k zastopniku. Zavarovanci so bili prepričani, da so bile stare zavarovalne police le spremenjene, v resnici pa so bile prekinjene in namesto njih sklenjene nove zavarovalne police," je zastopnikovo početje povzela agencija.
Pripravljal police za kolega, ki je denar pobral zase
Ko gre za obdelavo osebnih podatkov, osebnih kontaktov z zavarovanci in izročitev dokumentacije, je zakonodaja zelo stroga. "Če zavarovalni zastopnik ne izpolni obveznosti zavarovalnega zastopnika, ki mu jih nalaga drugi odstavek 545. člen ZZavar-1, t.j. izročitev pisnega obvestila pred predstavitvijo vsebine zavarovanja in sklenitvijo zavarovalne pogodbe ter, če je potrebno, tudi pri poznejših spremembah in dopolnitvah zavarovalne pogodbe, se to šteje za kršitev, kot to določa 7. točka osmega odstavka 561. člena ZZavar-1 in je eden izmed razlogov za odvzem dovoljenja. Enako, če zastopnik pri sklepanju zavarovalnih polic ni osebno prisoten ter ne opravi testa opredelitve zahtev in potreb zavarovalcev in/ali izroči zavarovalcem pisno obvestilo z vsebino, ki je v nasprotju z zahtevam iz drugega odstavka 545. člena ZZavar-1," pojasnjujejo na agenciji.
Na obravnavanega zastopnika se je po pomoč obrnil njegov poklicni kolega, ki mu je zavarovalnica odpovedala pogodbo o poslovnem sodelovanju, police pa je še vedno želel sklepati. "Ker je šlo za zavarovance, ki niso bili v portfelju "našega" zastopnika, ta zanje ni imel dovoljenja, da bi lahko obdeloval osebne podatke teh zavarovancev; dovoljenja v bistvu ni imel niti kolega. Kljub temu ni imel zadržkov in je pripravil police, jih podpisal in po elektronski pošti poslal svojemu kolegu. Kolega je police tiskal, jih odnašal strankam, od strank pa prejel plačilo v gotovini," pravijo na agenciji.
Drugi zastopnik denarja ni izročil ne zavarovalnici ne zastopniku, ki mu je pomagal s pripravo police. Zavarovanci so tako dobili opomine, lahko pa bi ostali tudi brez zavarovalnega kritja, kar je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja. "Tudi obvestila s podatki po 545. členu ZZavar-1, ki so jih prejeli zavarovanci, saj jim jih je izročal kolega, so se glasila na ime 'našega' zastopnika, čeprav ta v postopku sklepanja zavarovanja sploh ni bil prisoten in se z zavarovanci ni nikoli srečal, pogovarjal, pojasnjeval vsebine zavarovanj in se z njimi dogovarjal o podrobnostih zavarovanj, kar je spet kršitev dobrih poslovnih običajev," so našteli.
Tovrstno ravnanje pomeni kršitev načela vestnosti in poštenja in ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji (5. člen OZ) ter kršitev načela zaupanja in zaščite pravic in koristi strank (točka 2.2. Zavarovalnega kodeksa), posredovanje netočnih podatkov o vsebini zavarovalne pogodbe/zavarovalne dokumentacije pa nedopustno ravnanje (točka 3.2. Zavarovalnega kodeksa) in kršitev informiranosti strank (točka 3.4. Zavarovalnega kodeksa).
Ponarejal podpise in si "izmišljeval" otroke
V tretjem primeru, ki ga izpostavlja Agencija za zavarovalni nadzor, je zastopnik ponarejal podpise zavarovancev preko tablice na zavarovalnih policah in drugi sklepalni dokumentaciji. Na ta način je prikazoval, da je bil v neposrednem fizičnem stiku z zavarovanci. "S tem kakšne škode zavarovancem sicer ni povzročil, saj se je večina strank nato strinjala s sklenjenimi policami, jo je pa zato svoji zavarovalnici: zastopnik je dobršno mejo iznajdljivosti pokazal tako, da je obdelavo zavarovalne dokumentacije izvajal ponoči (strinjamo se, da je v praksi silno redko, da bi zastopnik potrkal na vrata ob enih ponoči) in na ta račun pridobil plačilo potnih stroškov v višini nočne tarife. Število tako sklenjenih polic je bilo več sto," so opisali iznajdljivost zastopnika.
To še ni bilo vse. Družinam z otroki, ki še niso dopolnili 7 let starosti, pripada poseben družinski popust, in sicer za zavarovanje AO in AO plus. "Če ima zavarovanec otroka ali več njih pod to starostjo, je zadeva preprosta, zastopnik vas po tem vpraša, preveri podatke in otroke vključi v dokumentacijo. Kaj pa če takšnih otrok ni, v zraku pa je ideja, da gre za tako privlačen popust, da ga ne gre izpustiti? Rešitev je na dlani – če otroka ni, si ga pa izmislimo. Točno to je naredil 'naš' zastopnik: kreiral je imena in rojstne podatke otrok in takšne fiktivne 'otroke' vključeval na police. Na polici je bilo tako vpisano malo človeško bitje, ki sploh ne obstaja ne v CRP ne v realnem svetu in stranka je prejela popust, ki ji ni pripadal. Zastopnik je bil pri tem spet izjemno 'produktiven', saj je število teh polic in število fiktivnih otrok šlo v stotine primerov."
V tem primeru je bilo ravnanje zastopnika usmerjeno zoper zavarovalnico in ne zoper zavarovance. "Tem je skušal kot nek zavarovalniški Robin Hood celo narediti nekakšno uslugo, jim urediti dober popust, oškodovana pa je bila zavarovalnica. Ta pa ima seveda zoper takšna ravnanja na voljo svoja 'orožja': od odpovedi pogodbe do zaposlitve, kazenske ovadbe do odškodninske tožbe za povračilo povzročene škode," so pojasnili na agenciji.
sem zvedela, da je nekdo danes hotel ustanoviti firmo Evtanazija d.o.o. So voluharji že zavohali da se iz tega da narediti DOBER POSEL. Kaj mislite kako bo mu to neslo. Se že govori da bo vlekel milijone od zavarovalnice in svojcev
Tednik se spravlja samo na socialne delavke. Drugod se userjejo.
lepo, mi naj bomo previdni. MI občani , klienti. ajde cehovska organizacija izpluni, katere firme si lahko privoščijo take lumpe. potem se moram pa jest matrat da pridem do svoje pravice. ajde vam jest povem eno firmo, sicer je že… ...prikaži več dolgo ni več. adriatic in njena podgrupa KD, ko si hotel kaj popravit si prišel samo do telefonistov. pa nikamor drugam . niti tednik se jih ni upal lotit, ker so pač preveč dali za reklame. kajti pomaga se borit proti zmajem, če veste kdo ga serje- OBJAVITE !!