Osnovna ideja pokojninske rente, ko naj bi upokojenec do smrti poleg pokojnine prejemal še rento, se je izrodila, izberejo jo le redki, ogromna večina izbere pospešeno rento.
"Čeprav je namen dodatnega pokojninskega zavarovanja črpanje prihrankov II. stebra v enakomernih, mesečnih obrokih do konca življenja, za zdaj prevladujejo pospešene oblike izplačevanja. Upokojenci, ki so varčevali v drugem stebru, si tako več dodatka k pokojnini zagotovijo v prvih nekaj letih po upokojitvi (v pospešenem obdobju), nato pa do konca življenja prejemajo nižje zneske (30 evrov štirikrat letno ali celo enkrat letno, če so prihranki prenizki," so nam pojasnili v Modri zavarovalnici, ki zbira premije javnih uslužbencev in je zato daleč največji ponudnik na trgu, pri rentah ima skoraj 60-odstotni tržni delež.
"Zgolj tri odstotke varčevalcev se je odločilo za klasično doživljenjsko mesečno pokojninsko rento. Vsi ostali so izbrali pospešeno obliko izplačila pokojninske rente. Večina se jih odloči za pokojninsko rento z dedovanjem oziroma z zajamčeno dobo izplačevanja," pravijo.
Rente je lani po podatkih finančne uprave prejemalo 27.196 prejemnikov, skupaj so prejeli nekaj več kot 23 milijonov rent, kar pomeni, da je povprečna mesečna renta dobrih 70 evrov.
Da je renta zajamčena, pomeni, da se dediču ali osebi, ki jo prejemnik izbere, v zajamčenem obdobju izplačuje tudi v primeru njegove smrti. "Pri Modri je pri klasični renti zajamčena doba do 20 let, pri pospešenih pa v času pospešenega izplačevanja, to je od 1 do 20 let. To pomeni, da se v primeru smrti v zajamčenem obdobju izplačevanja, renta izplačuje do konca tega obdobja njegovemu izbranemu upravičencu ali dediču. Če prejemnik preživi zajamčeno dobo, rento prejema do konca življenja," pojasnjujejo.
Podobno je v Skupni pokojninski družbi: "Večina naših članov se odloči za pokojninsko rente naše matične družbe, Zavarovalnice Triglav. Največ se jih odloča za pokojninske rente s pospešenim izplačevanjem, in sicer se večji del privarčevanega zneska izplača v prvih treh, petih ali osmih letih," pravijo.
Pospešene rente jemljejo tisti z manj prihrankov
Pri pokojninski družbi A, ki izplačuje okrog 2200 rent pa je ravno obratno. "Večina strank se odloči za klasično dosmrtno rento z zajamčenim obdobjem izplačila. Pri nas je najdaljše obdobje zajamčenega izplačila 20 let (v tem obdobju se renta deduje), sam prejemnik pa jo prejema do konca življenja. Opažamo tudi, da se zavarovanci z več prihranki bolj odločajo za klasične rente, zavarovanci z manj prihranki pa se odločajo bolj za pospešene rente, kjer dobijo večji del prihrankov izplačanih v prvih nekaj letih," pravijo.
Velik pospešek tudi pri davkih
"Ker je v prvi vrsti višina rente odvisna od višine privarčevanih sredstev, nanjo pa dodatno vpliva še starost ob upokojitvi, se tisti z nižjimi privarčevanimi zneski, predvsem javni uslužbenci, pogosteje odločajo za pospešeno črpanje. Ker je polovica rente obdavčena, je smiselno pri odločanju o izbiri pospešenega obdobja upoštevati tudi davčni vidik," svetujejo v Modri.
Dohodnina je sicer odvisna tudi od višine pokojnine, naš izračun za nekoga, ki ima 700 evrov pokojnine, jasno kaže, da se pri visokih rentah, ki jih omogoča pospešeno izplačevanje, izjemno poviša.
Pri Modri povprečna mesečna renta znaša 119 evrov. Pretežni del upokojenih izbere pospešeno obliko izplačevanja rente, kjer traja povprečno pospešeno obdobje izplačevanja 5 let, in lahko mesečna renta doseže tudi 800 evrov mesečno. Če zanemarimo pospešene oblike izplačevanja, znašajo najvišje rente 250 evrov mesečno.
Pri Pokojninski družbi A je povprečna renta približno sto evrov mesečno, maksimalna mesečna renta, ki jo trenutno izplačujejo, pa približno 865 evrov mesečno, v tem primeru gre za pospešeno rento.
Kakšna naj bi sploh bila renta?
"Priporočljiva višina rente je odvisna od višine naše javne pokojnine in plače pred upokojitvijo, načeloma pa naj bi dodatna pokojninska renta pokrila razliko med višino javne pokojnine in vsaj 70 do 80 odstotkov naše plače pred upokojitvijo. Se pravi, če imamo javno pokojnino v višini 60 odstotkov naše plače pred upokojitvijo, naj bi prejemali vsaj še dodatno pokojnino v višini 10 oziroma 20 odstotkov naše plače pred upokojitvijo, tako da bi imeli skupaj prihodkov za 70 do 80 odstotkov naše plače. To je minimum, če pa želimo v celoti ohraniti naš življenjski standard tudi po upokojitvi, pa nam mora dodatna pokojnina pokriti celotno razliko med višino javne pokojnine in našo plačo, kar predstavlja 30 do 40 odstotkov naše plače," razlagajo pri Pokojninski družbi A. Če ima nekdo tisoč evrov plače in nato 600 evrov pokojnine, bi torej potreboval od sto do dvesto evrov rente.
"Kakšna je priporočljiva renta je odvisno do posameznikovih potreb ter višine pokojnine iz obveznega zavarovanja pri ZPIZ. Za nekatere prejemnike predstavlja delež dodatne pokojninske rente zgolj kakšen odstotek, pri nekaterih pa tudi več kot 10 odstotkov," pa pravijo pri Modri.
Lani je Modra zavarovalnica izplačala 20,4 milijona evrov dodatnih pokojnin 24.470 zavarovancem. V prvih treh mesecih leta 2019 se je število prejemnikov rent iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja povečalo za 1.031.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Še en velik nateg zavarovalnice,
Varčevanje je sigurno koristno. ko si v penziji se ti pozna vsakih 100 EUR. Me pa moti, da v napr. 20 letih ne dobim ven kolikor sem vplačal. Se pravi če prej umrem dedič ne dobi vsega denarja. Če dolgo… ...prikaži večo živiš boš to dobil, drugače pa ne. In smo zopet pri razporejanju sredstev. Za penzije se še v določeni meri strinjam, nikakor pa ne v dodatnem varčevanju.
Treba bi bilo prepisati kak mušter iz tujine, pa bi bilo drugače. Ženi je firma leta plačevala, ko je šla v penzijo bi pa dobila 8 EUR mesečne rente. Ker se s tem ni strinjala je denar dvignila, a glej… ...prikaži večgnila, a glej ga zlomka, ko so vse obdavčili in poračunali, je prejela komaj 40 % vplačanega zneska. Tako to je pri nas, za enkrat ni računice.