"Ne smemo živeti v iluziji, da se bo Putin kar ustavil, če mu malo popustimo"

Oleg Rogoza je z družino v Slovenijo prispel leta 2012. Odraščal je v Donecku, ki se je dve leti po njegovem odhodu spremenil v vojno žarišče. Rogoza za to krivi predvsem rusko propagando, ki je "umetno napihnila celotno situacijo". "Ne verjamem, da bi kdo brez celotne ruske propagande, ki se je intenzivno odvijala v zadnjih osmih letih, storil karkoli od tega, kar se trenutno dogaja," je prepričan.

Ker je Rogoza po zaključenem šolanju na bežigrajski gimnaziji v Londonu doštudiral mednarodne odnose, hkrati pa je tudi sodeloval v Evropskem mladinskem parlamentu, je z nami delil svoje osebne, pa tudi strokovne poglede na dogajanje v rodni Ukrajini, kjer se trenutno nahajata njegova starša ter dva brata. Sam trenutno s prostovoljci zbira pomoč za Ukrajino in organizira proteste.

Vaša družina se trenutno nahaja v mestu Lviv. Kakšno je tam stanje? 

Zaenkrat relativno mirno, večjih spopadov na tem območju na srečo ni bilo, ker je mesto dokaj oddaljeno od ruske in beloruske meje. To pa žal ne velja za druga območja v državi.

Odraščali ste v Donecku in tam preživeli 14 let. Kakšen je bil pred izbruhom nemirov odnos med Rusi in Ukrajinci?

Seveda je bilo določene napetosti občasno čutiti, recimo v času volitev ali v času odločitev glede zunanjepolitičnega razvoja države. A trditi, da je to nek nerešljiv etnični konflikt, je skregano z zdravo pametjo. To so moji bivši sošolci in prijatelji iz bloka, s katerimi smo skupaj odraščali. Ne verjamem, da bi kdo brez celotne ruske propagande, ki se je intenzivno odvijala v zadnjih osmih letih, storil karkoli od tega, kar se trenutno dogaja. Kot med vsakimi sosedi so se kakšni prepiri včasih pripetili, a to, kar se dogaja, gre pripisati zgolj zunanjemu vplivu Rusije, ki so umetno napihnili celotno situacijo.

Ukrajincem so očitali celo, da so neonacisti. Iz česa po vašem mnenju izhaja ta predpostavka?

Gre za absolutno Putinovo propagando. Tema druge svetovne vojne je za Ruse zelo boleča, ker so takrat zelo trpeli. Zato zanj to, da nekoga obsodi za nacista, predstavlja preprost način, kako pri svojih državljanih sprožiti jezo. Gre tudi za priročen način pridobivanja podpore oziroma preprečevanja kakršnih koli protestov proti tej vojni. A Ukrajina ni niti približno nacistična ali skrajno desna. Trenutni predsednik Volodimir Zelenski ima judovske korenine, poleg tega je odraščal na vzhodu države, zato je ruščina njegov materni jezik. Ne vem, o kakšnem nasilju lahko govorimo v državi, kjer se vsi lahko brez težav pogovarjajo v ruščini, prav tako kot v ukrajinščini – povsod, v kavarnah, restavracijah, kjerkoli. Gre torej za popolno laž, nič drugega.

Kako se bo, po vaši oceni, vojna razvijala naprej? Kaj bo, če špekulirava, Putinov naslednji korak?

Srčno upam, da je to, kar se zdaj dogaja, le šov, s katerim želi pokazati, kaj se lahko teoretično zgodi in kako daleč je pripravljen iti. Da bo, denimo, na koncu zahteval, da se Ukrajina uradno odreče morebitnemu članstvu v EU ali Nato. Vendarle pa se moramo zavedati, da je prav tako možno, da za svoja dejanja nima nobenega racionalnega razloga in da ta človek zgolj želi z orožjem zavzeti celotno državo, da ne bi slučajno prišlo do tega, da Ukrajina nekoč postane razvita demokratična država in mogoče celo članica EU ali Nata. Pred nekaj dnevi je denimo zanikal ne le suverenost Ukrajine, temveč nasploh obstoj ukrajinskega naroda in naše zgodovine. Gre za zelo nevarno retoriko. Čeprav ne maram primerjav z drugo svetovno vojno, mislim, da je to zelo podobno temu, kar je Hitler govoril o Poljakih.

Oleg Rogoza

Vsi, ki so zbrali moči in šli protestirat na ruske ulice, so zelo pogumni in se jim vsekakor zahvaljujem. Mislim, da se morajo zavedati, da se ta vojna tiče tudi njih. Čeprav se sliši grozno, pa njihovi prijatelji, sinovi, očetje zdaj umirajo v Ukrajini za ta diktatorski režim. Zato se vojna tiče vsakega Rusa, prav tako kot vsakega Ukrajinca. Ne vem sicer, koliko bo protestiranje učinkovito, saj smo že večkrat videli, kako ruska vlada tovrstne demonstracije hitro zatre. A tudi sam pozivam Ruse, naj se čim prej uprejo temu režimu.

Ali ocenjujete, da je Evropa storila dovolj, da bi zaustavila Rusijo?

Zagotovo ne. Že to, da se Evropa sploh pogovarja o tem, ali bi Rusiji blokirali dostop do enotnega plačilnega sistema SWIFT, da to ni samo po sebi umevno, se mi zdi popoln poraz. Ekonomske posledice bi seveda čutila tudi Evropa, ampak zagotovo lahko rečem, da bi vsak Ukrajinec zamenjal to, kar se dogaja, za kakšno višjo položnico za elektriko ali za bančne storitve. Morali bi se pogovarjati tudi o vojaški pomoči. Zadržanost pri odločitvi, da bi poslali svoje vojake, je seveda razumljiva, a kljub temu bi lahko storili več. Takšni poskusi ustavljanja invazije so klavrni in niti približno primerni temu, kar se dogaja v Ukrajini.

Kriza v Ukrajini sicer traja že dolgo. Ukrajini pa bi najbrž pri reševanju konflikta precej pomagalo, da bi bila članica EU ali zveze Nato. Bi lahko storili več, da bi do tega prišlo?

Gre za zelo dolge in kompleksne procese, vojna v Ukrajini pa traja že zadnjih osem let. Seveda bi članstvo Ukrajine v zvezi Nato pomagalo, a ker Ukrajina že prej ni imela kontrole nad celotnim območjem države, bi bilo sprejem v zavezništvo težko realno pričakovati. So pa druge članice Nato na območjih, kjer ima Rusija prav tako svoje interese, zdaj na varnem, za razliko od nas. A zdaj je najbolj pomembno, da so sankcije ostre in učinkovite. Ne smemo živeti v iluziji, da se bo Putin kar ustavil, če mu malo popustimo. Že za najstrožje sankcije je vprašljivo, kako učinkovite bodo. In če se že glede tega ne moremo strinjati, smo v res težkem položaju.

V Sloveniji je mogoče humanitarno pomoč za Ukrajino oddati na za to organiziranih mestih v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju. V tem trenutku najbolj potrebujejo medicinske pripomočke kot so gaze in kompleti prve pomoči.

nina.sprohar@styria-media.si