Iztrebki povsod, sosedi na balkonu hranijo golobe

Sosedje v strnjeni stanovanjski blokovski soseski na svojo teraso privabljajo golobe. Nesnaga, ki jo puščajo živali, jih očitno ne moti, smrad po iztrebkih tudi ne, ob celodnevnem gruljenju očitno uživajo. Traja že leta, sosedje se pritožujejo, opozorila upravnika ne zaležejo. Na lastne stroške postavljajo bodice na okenske police, terase, balkone, nekdo je celo zamrežil balkon. Pa je to rešitev? Kaj pravzaprav storiti?

Dolga pot do odgovorov

Anže Petkovšek

Tako kot je to storil eden od lastnikov, smo se za odgovor najprej obrnili na ljubljanski mestni inšpektorat, kjer so pred približno letom dni sprejeli odlok o prepovedi hranjenja golobov, vendar velja le za javne površine. Ugotovili so namreč, da njihovi iztrebki predstavljajo težavo, saj onesnažujejo javno površino, kulturne spomenike in drugo urbano opremo. 

"Glede tega primera smo prejeli eno prijavo. Prijavitelja smo obvestili, da ne gre za inšpekcijsko zadevo iz pristojnosti Inšpektorata MU MOL," so nam zato sporočili z MOL-a in dodali, da bi bil "smiseln posvet s stanovanjsko inšpekcijo glede možnosti ukrepanja v takem primeru, vendar konkretno dela tega inšpekcijskega organa in njihovih konkretnih pristojnosti v takem in podobnih primerih ne moremo komentirati."

Gremo naprej

"V zvezi s spodnjo problematiko Inšpektorat RS za okolje in prostor  (IRSOP) - gradbena inšpekcija, stanovanjska inšpekcija ter inšpekcija za okolje in naravo - nima podlage v zakonodaji za vodenje inšpekcijskih postopkov in ukrepanje," se je glasil odgovor stanovanjske inšpekcije, enako tudi veterinarske, kjer smo prav tako iskali odgovore.

Golobi so prostoživeče živali

"V primeru krmljenja mestnih golobov na balkonu stanovanjskega bloka tudi UVHVVR ni pristojna za nadzor in ukrepanje. Golobi so prostoživeče živali, zakonodajo s tega področja pa nadzira inšpekcija pristojna za okolje in naravo," se je glasil odgovor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Žurnal24 main

Dobra volja ali zdravstveni inšpektorat?

V letošnjem letu so na zdravstvenem inšpektorati za celotno področje Slovenije prijeli pet prijav, ki so se nanašale na možnost nastanka neustreznih higienskih razmer zaradi kopičenja golobjih kadavrov in iztrebkov:

 "V dveh primerih je lastnik je upravitelj oziroma lastnik sam odpravil s težavo," so nam sporočili z Zdravstvenega inšpektorata RS (ZIRS), kjer so sicer poudarili, da tudi njihova zakonodaja primerov, kot je hranjenje živali, ne opredeljuje:

"Problematiko hranjenja golobov pa bi lahko zaradi nastanka in kopičenja njihovih iztrebkov in kadavrov, povezali s potencialno možnostjo nastanka neustreznih higienskih razmer, ki lahko privedejo do pojava nalezljive bolezni," so pojasnili in dodali, da v primeru prijave, izvedejo pregled lokacije.

Le na podlagi ugotovitev Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ), ki mora ugotoviti, da onesnaženje z iztrebki predstavlja tveganje za javno zdravje, lahko torej zdravstveni inšpektorat odredi prepoved krmljenja.

Golobi predstavljajo nevarnost za ljudi

"Hranjenje golobov na balkonu, v središču soseske, v mestu, odsvetujemo. Če se golobi preveč namnožijo, predstavljajo poleg estetskih problemov, še nevarnost za zdravje ljudi," se glasi odgovor NIJZ. 

Posledice torej niso tako nedolžne, najbolj nadležen za človeka pa je golobji klop: "Na mestih zadrževanja in hranjenja golobov in v njihovih gnezdih se lahko pojavljajo pršice, klopi, uši, bolhe, hrošči in druge žuželke, ter tudi paraziti (toksoplazma), plesni, bakterije (kampilobakter, klamidija), rikecije, virusi,"  pojasnjujejo na NIJZ in dodajajo, da je človeku nevaren zlasti t.i. golobji klop, ki lahko prenaša viruse in bakterije: 

"Te klope praviloma prenašajo golobi, na katerih se klopi hranijo. Človek je ključni gostitelj golobjega klopa. Najpogosteje pride v stik z njim v stavbah, kjer so še ali so bili v preteklosti prisotni golobi."

Z iztrebki se hranijo insekti

Golobji iztrebki predstavljajo tudi vir hrane za insekte. Ti igrajo veliko vlogo pri prenosu nalezljivih bolezni predvsem kot gostitelji povzročiteljev. Hkrati pa golobji iztrebki in splošna umazanija predstavljata ugodno okolje za daljše preživetje mikroorganizmov, tudi povzročiteljev nalezljivih bolezni.

Kot so nam pojasnili na NIJZ, so raziskave pri golobih odkrile prisotnost povzročiteljev kar nekaj bolezni bolezni; askariazetrihineloza, teniaza, kokcidiomikoza, toksoplazmoza, trihomoniaza, salmoneloza, rikecioza in klamidioza.

"Osnovni ukrepi proti golobom se morajo pričeti z zmanjšanjem dostopnosti do hrane in v preprečevanju možnosti gnezdenja," so opozorili.

Zakonodaje pa ni

Žurnal24 main

Naš primer, ki med drugim že leta niža še življenjski standard sosedov, seveda ni edini v Sloveniji. Eni se ne želijo prepirati, drugi zaradi nejasnih in dolgih postopkov ne vidijo rešitve. Nenazadnje gre za zasebno lastnino, pogosto zavedajo, da inšpekcija ne more kar tako v stanovanje: "Problematika krmljenja golobov je pereča problematika skoraj v vseh objektih, ki jih upravljamo," so nam povedali na podjetju Upradom, ki skrbi za upravljanje večstanovanjskih stavb.

Požvižgajo se na hišni red, sankcij pa ni

"Imamo primere, ko eden izmed petdesetih lastnikov hrani golobe, golobi pa delajo nesnago na vsaj desetih balkonih oziroma terasah. Ne obstaja zakonodaja, ki ureja to področje oziroma sankcionira kršitelje. Najbliže temu je odlok MOL-a, da je prepovedano krmiti golobe na javnih površinah in za to kršitev je tudi predpisana denarna kazen. Večina večstanovanjskih objektov ima sprejete hišne rede v katerih je izrecno zapisano, da je prepovedano krmiti golobe, a, žal, nekih pravnih ali drugih posledic za kršitelje ni. Kot upravnik lahko le kršitelja pisno opozorimo oziroma izpostavimo problematiko in kršitelja na zboru etažnih lastnikov. Žal v večini primerov pisna opozorila upravnika naletijo na gluha ušesa tistih, ki krmijo golobe," težavo opiše upravnik, ki meni, da bi morala država sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bila podlaga za ukrepanje inšpekcijskih služb.

vanda.levstik@zurnal24.si